Podnebni cilj včasih ni vreden niti toliko kot papir, na katerem je napisan

Cilji so eno, kar manjka, je politična volja, da bi jih prenesli v prakso. Cilji zvenijo ambiciozno, s čimer se politiki radi hvalijo, ko pa gre za njihovo uresničevanje, postavljajo pod vprašaj vnovično izvolitev.

Koliko je vreden podnebni cilj? Včasih niti toliko kot papir, na katerem je napisan, v die Zeit potem, ko voditeljem članic EU na tokratnem vrhu EU ni uspelo doseči dogovora o cilju neto ogljične nevtralnosti do leta 2050, ugotavlja Alexandra Endres. S tem bi voditelji članic EU dali pomemben signal. Proti potrditvi tega cilja so bili po poročanju STA voditelji Poljske, Madžarske, Češke in Estonije.

Voditelji so v sklepe tako zgolj zapisali, da je cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050 podprla »velika večina« držav, namen okrepitve cilja za leto 2030 pa ni omenjen. Cilja neto ogljične nevtralnosti do leta 2050 v novem strateškem načrtu EU za obdobje 2019-2024 ni. Strateški načrt se osredotoča na štiri prioritete: zaščito državljanov in svoboščin, razvoj močnih gospodarskih temeljev, gradnjo podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope ter spodbujanje evropskih interesov in vrednot na globalnem odru.

Cilj gradnje podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope vključuje zavezo, da je treba nujno okrepiti ukrepanje proti tej eksistencialni grožnji. »EU lahko in mora voditi na tej poti, s temeljito transformacijo gospodarstva in družbe za dosego podnebne nevtralnosti. To bo treba storiti ob upoštevanju nacionalnih okoliščin in socialne pravičnosti,« po poročanju STA piše v načrtu.

Kako hudo je nasprotovanje pretvorbi ciljev v prakso, občutijo tudi novinarji. Zgolj poročanje z vojnih območij je bolj nevarno od poročanja o okoljskih škodah. V zadnjih desetih letih je bilo ubitih 13 novinarjev, ki so preiskovali okoljsko škodo, še veliko več jih je doživelo nasilje, nadlegovanje, ustrahovanje, tožbe.

Evropski politiki in funkcionarji se radi sklicujejo na pariške podnebne cilje. Odkar so bili potrjeni, so minila že štiri leta, vlade so za njihovo uresničitev naredile premalo. Hkrati je vse več informacij, da se podnebje hitreje segreva, kot so ocenjevali takrat. Trajno zamrznjena tla (permafrost) na območju Arktike se recimo že zdaj talijo tako hitro, kot so znanstveniki predvidevali za leto 2090.

Cilji so eno, kar manjka, je politična volja, da bi jih prenesli v prakso. Cilji zvenijo ambiciozno, s čimer se politiki radi hvalijo, ko pa gre za njihovo uresničevanje, postavljajo pod vprašaj vnovično izvolitev, piše Alexandra Endres.

Kako hudo je nasprotovanje pretvorbi ciljev v prakso, občutijo tudi novinarji, poroča Guardian. Zgolj poročanje z vojnih območij je bolj nevarno od poročanja o okoljskih škodah. V zadnjih desetih letih je bilo ubitih 13 novinarjev, ki so preiskovali okoljsko škodo, še veliko več jih je doživelo nasilje, nadlegovanje, ustrahovanje, tožbe.