28. 6. 2019 | Mladina 26 | Politika
Poslanci proti vsem
38 poslancev se še naprej udinja tobačnim multinacionalkam
Enotna embalaža po avstralsko
© Arhiv Mladine
Minuli teden so nestrinjanje s predlogom 38 poslancev, ki želijo z novelo tobačnega zakona za tri leta odložiti uvedbo enotne embalaže, izrazile tako rekoč vse strokovne in civilnodružbene organizacije, ki se ukvarjajo z zdravjem. Na Onkološkem inštitutu predlogu »ostro nasprotujejo«. Z dosedanjimi protikadilskimi ukrepi v Sloveniji se marsikdo ni strinjal, pravijo, a zadnji podatki naj bi kazali na izboljšanje, pogostost kajenja pri moških se je ves ta čas zmanjševala, čeprav naj bi se bila zadnja leta ustavila, hkrati pa se je zmanjšalo tudi naraščanje obolevnosti za pljučnim rakom. Možnost petletnega preživetja pri pljučnem raku naj bi se bila pri moških v desetih letih povečala z 10 na skoraj 15 odstotkov, pri ženskah pa s 13 na 20 odstotkov. Kljub temu je pri ženskah pljučni rak še vedno na tretjem mestu, po umrljivosti pa na drugem.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 6. 2019 | Mladina 26 | Politika
Enotna embalaža po avstralsko
© Arhiv Mladine
Minuli teden so nestrinjanje s predlogom 38 poslancev, ki želijo z novelo tobačnega zakona za tri leta odložiti uvedbo enotne embalaže, izrazile tako rekoč vse strokovne in civilnodružbene organizacije, ki se ukvarjajo z zdravjem. Na Onkološkem inštitutu predlogu »ostro nasprotujejo«. Z dosedanjimi protikadilskimi ukrepi v Sloveniji se marsikdo ni strinjal, pravijo, a zadnji podatki naj bi kazali na izboljšanje, pogostost kajenja pri moških se je ves ta čas zmanjševala, čeprav naj bi se bila zadnja leta ustavila, hkrati pa se je zmanjšalo tudi naraščanje obolevnosti za pljučnim rakom. Možnost petletnega preživetja pri pljučnem raku naj bi se bila pri moških v desetih letih povečala z 10 na skoraj 15 odstotkov, pri ženskah pa s 13 na 20 odstotkov. Kljub temu je pri ženskah pljučni rak še vedno na tretjem mestu, po umrljivosti pa na drugem.
Oglasila se je koalicija štirih nevladnih organizacij s področja javnega zdravja in parlamentarce pozvala, naj sprejetje zakona ustavijo do razjasnitve korupcijskih tveganj. Sumi, podobno kot protikorupcijska komisija, da so poslanci v tem primeru nezakonito popustili lobističnim vplivom tobačnih multinacionalk. Podobno opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Predsedniku vlade Marjanu Šarcu je iz Københavna poslala dopis, v katerem je opozorila na svojo »zaskrbljenost«. Tej organizaciji se zdi, da želi v Sloveniji tobačna industrija oslabiti nadzor nad prodajo tobačnih izdelkov, zaradi česar je premiera pozvala »k nedvoumni zavrnitvi takšnih poskusov«.
Oglasil se je tudi strokovni svet Državnega programa za obvladovanje raka. »Okoli 40 do 50 odstotkov vseh rakov je povezanih s kajenjem, zato bi morali biti vsi ukrepi in zakoni naravnani tako, da breme kajenja znižujemo,« je zapisal, »in uveljavitev enotne embalaže za tobačne izdelke je prav gotovo korak v to smer. Kadilski raki, rak pljuč, glave, vratu, požiralnika, ledvic, mehurja, naj bi sodili v skupino rakov, pri katerih je zdravljenje v veliki meri neuspešno, stroški zdravljenja pa pomenijo izredno veliko finančno breme.« Odzvala se je tudi zveza slovenskih društev za boj proti raku, v kateri ravno tako nasprotujejo predlogu zakona. »Od približno 15 tisoč novih primerov raka vsako leto v Sloveniji jih je kar blizu polovica povezanih s kajenjem,« so zapisali in opozorili, da si prav tobačna industrija prizadeva za neuveljavitev novega ukrepa – to je enotne embalaže. Zaskrbljeni so tudi na inštitutu za varovanje zdravja in v komisiji za medicinsko etiko.
In končno zdaj predlogu zakona nasprotuje tudi komisija državnega sveta za socialno varnost, delo, zdravstvo in invalide, kjer so zapisali, »da je tobačni industriji z veliko finančno močjo dolga desetletja uspevalo blokirati strokovna mnenja v zvezi s posledicami kajenja in primernimi ukrepi za zmanjšanje njegove pojavnosti v družbi, česar ne bi smeli več dopuščati«. Z razočaranjem so ugotovili, da je omenjeni predlog podpisala tretjina poslancev in da so nekateri v javnih izjavah sami priznali, »da je bila vsebina predloga zakona pripravljena v sodelovanju s tobačno industrijo, ki na slovenskem trgu ustvari 1,5 milijarde prihodkov letno in ki je izkoristila možnost vplivanja na vsebino sprejete zakonodaje«. Seveda predlogu zakona nasprotuje tudi ministrstvo za zdravje.
Kljub temu se poslanci ne dajo. Sedem – Jože Lenart, Robert Pavšič, Andreja Zabret, Samo Bevk, Bojana Muršič, Jani Möderndorfer in Mojca Žnidarič – jih je prejšnji teden vnovič podpisalo poziv predsedniku odbora za zdravstvo Francu Trčku za sklic nujne seje odbora za zdravstvo, da bi o odlogu uvedbe enotne embalaže odločali čim prej. Ponovno so zapisali, da naj bi z uvedbo enotne embalaže z januarjem 2020 proračun izgubil kar 50 milijonov evrov zaradi črnega trga in 25 milijonov zaradi zmanjšanega nakupa v tranzitu in obmejnih prodajalnah. No, zdaj celo v finančni upravi (FURS) opozarjajo, da je oceno učinkov uvedbe enotne embalaže na nelegalno trgovino s tobačnimi izdelki nemogoče podati. »FURS dvomi, da bi lahko enotna embalaža predstavljala pomemben dejavnik pri zmanjšanju ali povečanju navedenih aktivnosti,« so zapisali.
Kljub temu sta sprejetje novele zakona in odlog uvedbe enotne embalaže še zmeraj v načrtu. Iz državnega zbora sporočajo, da bo parlamentarni odbor za zdravstvo predlog zakona obravnaval v ponedeljek, 1. julija. Sprejetje pa je predvideno na seji, ki bo po 9. juliju.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.