Prodajalec sladoleda, ki se je uprl kulturi vplivnežev

V Nemčiji namerava ministrstvo za pravosodje z zakonom urediti področje reklamiranja prek vplivnežev na Instagramu

Vedno več strank je od Joeja Nicchija zahtevalo zastonj sladoled. To so samooklicani "vplivneži" (influencerji), ki so mu obljubljali, da bodo fotografijo sladoleda, za katerega jim ni treba plačati, objavili na družbenem omrežju Instagram. Nicchi je te zahteve do zdaj zavračal, pred kratkim pa se je odločil objaviti obvestilo, da influencerji pri njem plačajo dvojno ceno. Tako se je uprl kulturi vplivnežev. 

Willa Young je v Los Angeles Timesu pred letom in pol napisala, da je Instagram postal sinonim za izkušnje s prehranjevanjem. "Obrok, ki ni fotografiran, se najbrž ni zgodil," je dejala Helene Henderson iz restavracije Malibu Farm. Restavracije v Los Angelesu in drugod na lastni koži občutijo, kako je Instagram spremenil kulinariko. 

Joe Nicchi pa ima zdaj vse več strank, ki imajo dovolj influencerjev. "Smo vplivneži, ki smo proti vplivnežem," je dejal za Guardian. Nekatera podjetja in blagovne znamke so povsem odvisne od "zvezdnikov" na Instagramu, ki oglašujejo dobre izkušnje z njihovimi izdelki in storitvami v zameno za zastonj obroke in nočitve. To je postalo tako razširjeno, da nekateri uporabniki Instagrama zlahka pretentajo podjetja. 

"Obrok, ki ni fotografiran, se najbrž ni zgodil."

Ena od influencerk na Instagramu je recimo pred kratkim uprizorila zaroko kot "presenečenje", ob tem pa je program razposlala tržnikom že več mesecev prej. Biti influencer je postalo tako moderno, da nekateri ljudje trdijo, da imajo sponzoriran račun, čeprav to ni res. 

Joe Nicchi razume pomen promocije, saj dela kot igralec. Sladoled je začel leta 2014 prodajati zato, da bi si izboljšal prihodke. "S tem si služim denar, zaradi tega sladoleda ne morem podarjati," pravi. Prvi tovornjak za prodajo sladoleda si je kupil od plačila, ki ga je prejel za nastop v reklami. 

V Nemčiji ministrstvo za pravosodje po poročanju javne RTV ZDF napoveduje pripravo zakona, ki bo jasneje določil, katere objave na Instagramu so reklame in kdaj morajo kot takšne biti tudi označene. "Že zdaj je samoumevno, da morajo biti prispevki, ki so plačani, označeni kot reklama. Tako mora biti tudi v prihodnosti," je dejal državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Gerd Billen. Ni pa prav vsega, kar bi kdo lahko razumel kot reklamo, označevati kot reklamo. To naj bi razčistil nov zakon. 

Nemško pravosodno ministrstvo se je za pripravo zakona odločilo potem, ko se je influencerka Cathy Hummels morala zaradi ene od objav zagovarjati na sodišču. Po mnenju tožnika bi jo morala označiti kot reklamo, "vplivnica" pa se je branila, da zanjo ni prejela nič denarja. Sodišče je tožbo zavrnilo in Cathy Hummels je zmagala. Kljub temu mnogi influencerji svoje objave iz strahu, da  bi jih kdo utegnil tožiti, raje označijo kot "reklamo" ali "oglas". 

Že danes lahko 200 najbolj vplivnih posameznikov na portalu YouTube z reklamami zasluži do 1 milijona evrov.

Billen pravi, da ni prav, če uporabniki ne vedo več, kaj je na Instagramu dovoljeno in kaj ne. "Nastali so novi poslovni modeli, s katerimi si preskušajo številni mladi zgraditi prihodnost," pravi državni sekretar. Te ljudi je treba z zakonom zaščititi, če za objavo ne dobijo denarja. Zakon mora pravosodno ministrstvo sicer še uskladiti z drugimi ministrstvi. 

Karl-Nikolaus Peifer, profesor na univerzi Köln, pa pravi, da nova zakonodaja ni potrebna, potrebna so le jasna pravila za njeno uporabo. Zakon o nelojalni konkurenci recimo določa, da je reklame treba obvezno označiti, a obstoječa pravila niso vedno samoumevna, dodatna pojasnila so potrebna tudi za trženje prek "vplivnežev" (influencer marketing). Odprto je vprašanje, kdaj in kje je treba reklamno objavo označiti. Karl-Nikolaus Peifer meni, da morajo medijske ustanove jasno določiti, kaj je dovoljeno in kaj ne. 

Trg je za influencerje zdaj še obvladljiv. O "nežni rastlinici" govori profesor na univerzi Düsseldorf Peter Kenning. Toda že danes lahko 200 najbolj vplivnih posameznikov na portalu YouTube z reklamami zasluži do 1 milijona evrov. Zaradi tega je regulacija tega področja vse pomembnejša.