Z zelenimi pobudami nad vročino

»Sajenje dreves je za zdaj daleč najučinkovitejši in najcenejši način boja proti podnebnim spremembam,« je okoljski urednik Damian Carrington prejšnji teden zapisal v članku v Guardianu, ki navaja, da bi lahko s premišljenim projektom sajenja dreves po vsem svetu odstranili dve tretjini izpustov, ki so posledica človekove dejavnosti in ki močno onesnažujejo ozračje.

Drevesa pa niso koristna le zaradi absorpcije ogljikovega dioksida, temperatura zraka na območjih z veliko zelenja je tudi do dve stopinji Celzija nižja kot drugod. To pride posebej prav v poletnih mesecih, ki so zaradi podnebnih sprememb vse bolj peklenski.

Na Dunaju, kjer so imeli leta 2018 kar 41 tropskih noči, ko se temperatura ni spustila pod 20 stopinj Celzija, so hladilne ukrepe, med katerimi prednjači ozelenjevanje, vzeli zelo resno – zanje so in še bodo namenili 2,3 milijona evrov. Zelene površine že zajemajo 53 odstotkov celotne površine Dunaja, načrtujejo pa še več kot 13 hektarjev novih. Kjer sajenje dreves ni mogoče, bodo ozelenili fasade in posadili urbane cvetlične grede. Dreves je v mestu ta hip že 480 tisoč, vsako leto pa posadijo 3000 novih, jih oskrbijo s posebnim substratom in jim na debla privežejo vodne vrečke, voda iz njih pa nato po kapljicah moči predel korenin. Zadnja inovacija dunajskih vrtnarjev je »tehnologija spužve«, to pomeni, da pod cesto pripravijo obsežen prostor za drevesne korenine, s tem pa ustvarijo več prostora za odtekanje deževnice in boljše življenjske razmere za drevesa.

Kaj pa Ljubljana? Delež zelenih površin je, kot pravijo na mestni občini, v slovenski prestolnici še večji kot na Dunaju, kar tri četrtine, a občina si prav tako prizadeva za to, da bi jih bilo še več.

»Postopno prenavljamo degradirana območja in jih ozelenjujemo ter opremljamo z urbano opremo. Tudi meščane spodbujamo k ozelenitvi balkonov, okenskih polic in streh,« pove Alja Bebar iz mestne uprave. Mestnih dreves je v Ljubljani več kot 50 tisoč, lansko leto so zgolj v sklopu vzdrževanja zasadili 582 novih, na oddelku za varstvo okolja MU MOL pa vsako leto za projekte, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb (sajenje dreves, ureditev parkovnih površin, vrtičkov itd.), namenijo od 600 tisoč do 700 tisoč evrov.

K hladilnim ukrepom med drugim spadajo še ureditev plaže ob Savi in na nabrežju Muste, ureditev dijaškega parka Bežigrad, ki ima po novem pitnik, namestitev žaluzij na notranjo stran oken novozgrajenih ali prenovljenih šolskih objektov, energetska prenova objektov in ohranjanje zelenih klinov – območij, kjer je pozidava z novimi objekti omejena oziroma so faktorji zelenih površin višji. »V občinskem prostorskem načrtu je tudi določeno, da je na objektih s površino strehe več kot 600 kvadratnih metrov treba urediti zeleno streho, razen če predpisi pravijo drugače,« dodaja Alja Bebar.

Dobrodošla je pobuda društva Prostorož, ki se ukvarja z vprašanji javnega urbanega prostora. Razpisalo je projekt, v okviru katerega želi ozeleniti streho javne stavbe ene izmed slovenskih občin. Občine se lahko na razpis prijavijo do 5. septembra, proces ozelenjevanja pa naj bi izpeljali do aprila 2020. »Ko bomo izbrali občino, bomo najprej naredili pregledno analizo tamkajšnjih ravnih streh. Naš cilj je ozelenitev približno 400 kvadratnih metrov javne stavbe – s fokusom na domovih za upokojence, vrtcih ...« pove Alenka Korenjak iz društva in doda, da bo ozelenitvi sledilo obdobje opazovanja, kaj se z zeleno površino dogaja. »Vpliv na okolje bo seveda predvsem znižanje segrevanja in zadrževanje padavinskih voda, pri čemer zelene strehe prav tako igrajo veliko vlogo, zanima pa nas tudi, kakšne bodo socialne spremembe, se bodo ljudje več družili na strehi ... s tem bo namreč izbrana občina pridobila tudi novo – zeleno – javno površino.«