Izpad sistema Galileo odraža šibkost Evrope v vesolju

Evropski sistem satelitske navigacije Galileo naj bi za več kot dvakrat izboljšal navigacijske zmogljivosti ter signale na oddaljenih območjih na severu Evrope in v velikih mestih

Evropski satelitski sistem Galileo, ki naj bi v prihodnje konkuriral ameriškemu sistemu GPS, že od petka ne deluje, je sporočila agencija, ki bdi nad njegovim delovanjem. Galileo je od decembra 2016 v pilotni fazi. Naprave, ki uporabljajo njegov signal, so se v obdobju, ko sistem ne deluje, preklopile na GPS. 

Galileo ima trenutno 22 satelitov, v polnosti pa naj bi začel po vsem svetu delovati prihodnje leto, poroča STA. Za razliko od sistema GPS bo pod nadzorom civilnih oblasti EU. EU želi z Galileom konkurirati tudi ruskemu Glonasu.

Evropski sistem satelitske navigacije naj bi za več kot dvakrat izboljšal navigacijske zmogljivosti ter signale na oddaljenih območjih na severu Evrope in v velikih mestih, kjer zaradi visokih zgradb prihaja do motenj. Na voljo naj bi bil tudi za uporabo v vojaške namene.

Gerhard Hegmann v Die Welt opozarja, da izpad sistema Galileo odraža šibkost Evrope v vesolju. V javnosti več dni sploh nihče opazil ni, da ne deluje, čeprav naj bi bil njegov signal zelo zanesljiv. Če bi izpadel ameriški GPS, bi to takoj opazili uporabniki navigacijskih sistemov v avtomobilih, uporabniki pametnih telefonov in številni drugi uporabniki vključno z vojsko.

Pojasnila agencije, ki bdi nad delovanjem Galilea, da je problem v infrastruktura na tleh, so dejansko opis velike napake, ki je ne bi smelo biti. Sistem Galileo je namreč predviden za vodenje avtonomnih vozil v prihodnosti, za varne vzlete in pristanke letal, klice v sili v okviru evropskega sistema eKlic, tudi za upravljanje kritične infrastrukture, kot so elektroenergetska omrežja.

Kaj se je dejansko zgodilo, nihče od odgovornih noče natančneje pojasniti, češ da je za to pristojna evropska komisija. Tam pa razlagajo, da strokovnjaki delajo noč in dan, da bi odpravili napako.

Pristojni na agenciji, ki ima sedež v Pragi, razlagajo, da je sistem še v testni fazi, ki je namenjena odkrivanju morebitnih napak. Deluje pa tudi poseben sistem za nujne primere, da je ljudi, ki se recimo izgubijo v hribih, mogoče poiskati. Posebna komisija naj bi zdaj poiskala vzroke za izpad sistema.

Za delovanje sistema Galileo je odgovorno nemško-italijansko podjetje Spaceopal, ki ima sedež v Münchnu. Za njim sta nemška družba za letalske in vesoljske polete (DLR) in podjetje Telespazio, ki je del letalsko-vojaškega koncerna Leonardo. Ob družbi prispevata kontrolne centre za sistem Galileo. To naj bi zagotovilo dvojno varnost, saj naj bi v primeru izpada enega takoj vskočil drugi, kar se tokrat ni zgodilo. Kontrolni center DLR je sicer namenjen predvsem nadzoru satelitov, Telespaziov pa za procesiranje navigacijskih podatkov. 

Kaj se je dejansko zgodilo, nihče od odgovornih noče natančneje pojasniti, češ da je za to pristojna evropska komisija. Tam pa razlagajo, da strokovnjaki delajo noč in dan, da bi odpravili napako. 

Takšno prelaganje odgovornosti in sprenevedanje ni sprejemljivo, saj gre za sistem, s katerimi naj bi si Evropa zagotovila neodvisnost od ameriškega sistema GPS. Prednost Galilea naj bi bila tudi, da je pod civilno kontrolo. Stroški za njegovo vzpostavitev so se povišali s predvidenih 2,9 milijarde evrov na 9,5 milijarde evrov. Ker denar zagotavlja proračun EU, gre denar zanj iz žepov evropskih davkoplačevalcev. V obdobju od leta 2021 do 2027 namerava evropska komisija za Galileo nameniti še 9,7 milijarde evrov. 

Svoj satelitski sistem Beidou, ki naj bi bil neodvisen od ameriškega GPS in evropskega Galilea, gradi tudi Kitajska. Kitajska svoj sistem gradi hitreje kot Evropa in takšnega izpada, kot se je zgodil pri Galileu, tudi ne pozna.