Dobre novice

V ponedeljkovi oddaji 24ur so si privoščili nekaj, kar bi lahko razumeli kot spodrsljaj, ali pa raje kot spreten zbodljaj na račun naših južnih sosedov. Pokazali so posnetke hrvaških turističnih destinacij, čez ekran zapisali »Dobre številke«, voditelj Edi Pucer pa je to sliko pospremil: »Katastrofalen julij za hrvaški turizem. Tako hudo ni bilo niti med vojno, se za glavo držijo domačini.«

Če bi bili sosedje prizadeti zaradi slovenske »schadenfreude«, skromnega zadoščenja ob njihovem neuspehu, bi se na POP TV lahko posipali s pepelom z izgovorom, da se je glavnina prispevka osredotočala na obetavne rezultate slovenskega turizma. A težko spregledamo, da POP TV ni prvič brenkala na strune medsosedske zagrenjenosti. Tudi pred nekaj tedni so v napovedi prispevka razkazali svojo poletno igrivost. In nam v napovedi dvignili pritisk. Pripravljali smo se že, da zmečemo vse bajadere in domačice iz shrambe v Kolpo ter na dopust na Krk zanalašč vzamemo še tri platoje laškega iz domačega merkatorja – saj smo lahko iz šokantnega in ravno prav nedoločnega napovednika razbrali, da sovražni Hrvatje porivajo naše slovenske avtomobile s pomolov. Ko smo končno razburjeno prisopihali do prispevka, kar je bilo skozi solze besa težko, saj je bil umeščen proti koncu oddaje, pa smo razočarano izvedeli, da sta v resnici dva naša nesrečna sonarodnjaka pozabila zategniti ročno zavoro in sta avtomobila sama zdrsnila v morje. In ne le to, s težkim srcem smo morali gledati še, kako so se domačini na vse pretege trudili potegniti naš avto iz vode. Po teh pretresih smo z novico, da je pri nas, prijaznih Slovencih, turizem v porastu, doživeli vsaj delno zadoščenje.

A zmagoslavnim plesom in duhovitosti na Pop TV v ponedeljek kar ni bilo videti konca. »Slovencem je spet nekaj uspelo prvim na svetu,« je Uroš Slak v 24 ur Zvečer začel prispevek o izjemnem odkritju znanstvenikov Instituta Jožefa Stefana, nato pa nam z resnim obrazom položil na srce, da »denar, ki ga namenjamo v znanost, ni stran vržen denar, kar na žalost še vedno misli veliko ljudi, tudi politikov«.

Jadrajoč na valu dobrih novic smo se borili, da bi vzeli to, sicer vsekakor pozitivno izjavo kot dobronamerno. A je naše prizadevanje padlo v vodo, saj je lažje verjeti, da je to Slakovo moraliziranje, ali sprenevedanje, ali, spet, črni humor. V njegovih oddajah lahko z lučjo iščemo pozitivno naravnanost do česarkoli, kar nemudoma ne dokaže svoje vrednosti na trgu. Še posebej zanosno v njih novinarji in gostje poudarjajo, kako uspešna in učinkovita so tuja podjetja pri nas, in to primerjajo z neučinkovitostjo vsega slovenskega javnega. Še tik pred slavospevom znanstvenikom so poudarjali, kako uspešen je nemški lastnik brniškega letališča, pri vprašanju, kako bo s povezavami Slovenije s svetom, če bo potonila tujcem prodana in zato nič uspešnejša Adria Airways, pa jim je glavnino odgovornosti uspelo prevaliti na državo. Morda se je Slak ob hvalnicah znanstvenikom miril z mantro, da imajo fundamentalna odkritja, kot je morda njihovo, veliko vrednost za gospodarstvo, ki se jo običajno spozna v desetletjih. Druga možnost pa je, da je poletna igrivost prevzela tudi njega in nas je želel le nasmejati. No, nekateri ljudje, tudi politiki in novinarji, pravijo, da dokler lahko pokamo vice eden o drugem, je to vendarle dober znak.