19. 7. 2019 | Mladina 29 | Politika
Janšev pajdaš gre v zapor
Fiktivni dražitelj Janševe parcele v Trenti
Gregor Jeza kot direktor Hitove igralnice na Šentilju
© Marko Pigac
Zaradi zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti mora Gregor Jeza v zapor za tri leta in deset mesecev, je ta teden poročal Dnevnik. Jeza je leta 2012, v času druge vlade Janeza Janše, postal predsednik uprave paradržavnega podjetja Elektrooptika, hčerinskega podjetja tedanje Fotone. V tistem času je izpeljal precej zapleteno finančno operacijo, s katero je državno podjetje oškodoval za skoraj milijon evrov. Tedaj je na enem od računov Elektrooptike zagotovil denar, nato pa je njegova pajdašinja v imenu neke britanske družbe vložila predlog za izvršbo. Od Elektrooptike je terjala 931.499 evrov in je domnevni dolg utemeljevala z lažnimi in ponarejenimi pogodbami o odkupu terjatev, Jeza pa je izvršitev dovolil in omogočil, čeprav Elektrooptika temu podjetju ni ničesar dolgovala.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
19. 7. 2019 | Mladina 29 | Politika
Gregor Jeza kot direktor Hitove igralnice na Šentilju
© Marko Pigac
Zaradi zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti mora Gregor Jeza v zapor za tri leta in deset mesecev, je ta teden poročal Dnevnik. Jeza je leta 2012, v času druge vlade Janeza Janše, postal predsednik uprave paradržavnega podjetja Elektrooptika, hčerinskega podjetja tedanje Fotone. V tistem času je izpeljal precej zapleteno finančno operacijo, s katero je državno podjetje oškodoval za skoraj milijon evrov. Tedaj je na enem od računov Elektrooptike zagotovil denar, nato pa je njegova pajdašinja v imenu neke britanske družbe vložila predlog za izvršbo. Od Elektrooptike je terjala 931.499 evrov in je domnevni dolg utemeljevala z lažnimi in ponarejenimi pogodbami o odkupu terjatev, Jeza pa je izvršitev dovolil in omogočil, čeprav Elektrooptika temu podjetju ni ničesar dolgovala.
Obsojeni Jeza je bil v prvi in drugi Janševi vladi imenovan na pomembne položaje. V nadzorni svet Fotone in za direktorja Elektrooptike ga je kadrirala prva vlada Janeza Janše, potem ko na parlamentarnih volitvah leta 2004, kjer je kandidiral na listi SDS, ni bil izvoljen. Nato je bil imenovan za predsednika uprave igralnice Hit Šentilj, leta 2016 pa je nastopil kot Janšev pomagač pri dražitvi njegove tedanje parcele v Trenti. Janša se je znašel v sodni preiskavi zaradi preprodaje omenjene parcele, že protikorupcijska komisija (KPK) je leta 2012 v znanem poročilu o izvoru njegovega premoženja ugotovila, da je s prodajo parcele podjetju Imos leta 2005 »pridobil premoženjsko korist v okvirni višini najmanj sto tisoč evrov«. Skupni imenovalec teh očitkov je, da je Janša parcelo poceni kupil in jo potem predrago prodal.
V sodni preiskavi, ki je sledila poročilu KPK, se je Janša trudil dokazati, da je parcela zelo veliko vredna. In res, ko se je januarja 2016 začela dražba Imosove stečajne zapuščine, je bila kljub izklicni ceni 7655,10 evra prodana za kar 127.500 evrov. A sam postopek dražbe je potekal precej nenavadno usklajeno. Eden izmed dražiteljev, ki je ceno parcele dvigoval, je bil recimo predstavnik podjetja Prima immobilia, d. o. o., podjetja, ki ga je maja 2014 ustanovil prav Gregor Jeza. Drugi dražitelj pa je bil Jezov nekdanji poslovni partner iz časa Elektrooptike Drago Selinšek iz Maribora, sicer lastnik Kasaškega društva Piramida iz Kamnice. Dnevnik je ta teden poročal, da je pri kraji denarja iz Elektrooptike
Jeza denar posodil tudi Selinšku, 3000 evrov na mesec pa naj bi bil plačeval mariborskemu Radiu City, pri katerem se je pozneje zaposlil. Kaže torej, da je Janševa parcela v Trenti vredna le toliko, kolikor kriminalnega denarja je mogoče oprati prek nje.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.