Čudovite novice, ki so v resnici grozne

Korporativni mediji so polni zgodb, ki temno plat sodobnega kapitalizma predstavljajo kot pozitivne zgodbe, poslovni mediji pa odpuščajo kritične novinarje

»TO JE ČUDOVITO!« so novinarji Fox 5 DC označili zgodbo o dveletnem invalidu Loganu Mooru, ki mu starši niso mogli kupiti hojice, zato so jo zanj naredili zaposleni v trgovini Home Depot. Televizijska hiša CNN je objavila podobno zgodbo o dveletnem dečku Cillianu Jacksonu, ki zaradi genetske napake ne more hoditi, starši pa mu ne morejo plačati terapije. Učenci šole za robotiko so mu zato naredili »prilagojen avtomobil«.

Novinarji CNN so predstavili tudi »čudovito« zgodbo o profesorici, ki v avtomobilu pazi tri tedne staro hči od svoje nekdanje študentke, da si je ta lahko iskala službo. V članku ni bilo vprašanja, zakaj je otroško varstvo v ZDA tako slabo organizirano, da se je študentka morala obrniti po pomoč k svoji profesorici, zakaj je prisiljena tri tedne po porodu že iskati službo, kako to vpliva na razvoj otroka. Za Good Morning America je »pozitivna novica«, da sodelavci svoje proste dneve podarjajo nosečim sodelavkam, da so lahko po porodu z otrokom. Več medijev, med njimi Huffington Post je objavilo kot pozitivno zgodbo o človeku, ki je vsaj 15 let kot dodatno zaposlitev ponoči delal kot vratar na kolidžu Boston, da je svojim otrokom omogočil brezplačni vpis. Niti v enem mediju ni bilo omenjeno, da številne države, tudi takšne, ki so veliko revnejše od ZDA, svojim prebivalcem omogočajo brezplačno šolanje.

Alan MacLeod na spletni strani FAIR opozarja, da so tovrstne zgodbe trend. Korporativni mediji novice, ki dejansko prikazujejo grozljivo sliko sodobnega kapitalizma, predstavljajo kot očarljive, koristne in pozitivne. Takšni članki prikazujejo, v kolikšni meri novinarji vodilnih medijev srhljive in nehumane razmere, v katerih so običajni ljudje prisiljeni živeti, sprejemajo kot vsakdanje in neizogibno dejstvo, namesto, da bi jih objavljali kot prikaz posledic dolgoletne neoliberalistične politike, ki je ljudi oropala dostojanstva in človekovih pravic. Ker korporativni mediji povsem sprejemajo in promovirajo doktrino neoliberalizma in prostih trgov, njihovi novinarji niso sposobni videti, da je tisto, kar je »krasno« dejansko predstavitev brezupnosti sodobnega kapitalizma.

Novinarjem, ki bedno življenje državljanov, ki je posledica sodobnega neoliberalističnega kapitalizma, sprevračajo v pozitivne zgodbe, in novinarjem javnih občil, ki so dejansko glasila podjetij, je skupen strah pred izgubo službe, če bi javnost obveščali kritično v skladu z novinarskimi etičnimi standardi.

Olivia Riggio pa predstavlja zgodbo novinarja Christopherja Calnana, ki je izgubil službo pri časopisu Austin Business Journal.

Calnan je 11 let delal za podjetje American City Business Journals (ACBJ), ki izdaja 43 lokalnih časopisov. Časopisna hiša Austin Business Journal (ABJ) ga je zaposlila potem, ko je tri leta za enega od časopisov tega podjetja poročal o tehnologijah. Lastnik Austin Business Journal (ABJ) je Advance Publications, ki je podjetje mati družbe Conde Nast, ki ima v lasti 18 publikacij, med katerimi so New Yorker, Wired in Vogue. Advance je tudi večinski lastnik spletne platforme Reddit. Advance je ustanovila družina Newhouse, ki na univerzi Syracuse financira Newhouse School of Communications, ki je na najuglednejših novinarskih šol v državi.

Calnanovi problemi z družbo Advance so se začeli leta 2015, ko je za Austin Business Journal (ABJ) napisal članek, da je predsednik uprave podjetja Dell Michael Dell prejel priznanje od okoljske organizacije Keep America Beautiful. V tem članku je izpostavil, da je Dell za mizo na pogostitvi, na kateri so mu podelili priznanja, kot sponzor plačal 75 tisoč dolarjev. Calnan je Della pred objavo članka prosil za pojasnilo in takrat mu objave članka nihče ni prepovedal. Ko se je vrnil z dopusta, je ugotovil, da so ga umaknili s spletne strani in od njega so v uredništvu zahtevali umik tvitov, ki so se nanašali nanj.

Založnik mu je povedal, da je Michael Dell osebno klical v podjetje, V uredništvu so Calnanu nenapovedano naredili letni pregled dela, takrat so mu povedali, da lahko izgubi službo. Po njegovem mnenju so ta pregled naredili z namenom prikriti pravi razlog za to, da so ga odpustili. To je cenzura zaradi strahu, da se jim bo Dell sicer maščeval.

Pred objavo omenjenega članka so nadrejeni in poslovna javnost poročanje Christopherja Calnana hvalili. Leta 2010 je prejel nagrado za odličnost kot dokaz za njegovo mojstrstvo pri poročanju in delovno etiko v letu 2009. Po letnem pregledu njegovega dela so leta 2012 napisali, da je »eden najbolj profesionalnih poročevalcev, ki jih poznajo«. Leta 2016 pa mu je Dell preprečil udeležbo na letni konferenci DellWorld. Tiskovni predstavnik je Calnanovim urednikom na ravnost povedal, da lahko pride kateri koli drugi novinar Austin Business Journala. Uredniki se temu niso uprli.

Novinar Paul Sweeney je za članek v časopisu Texas Observer več mesecev zbiral informacije o odpustitvi Calnana in taktikah, s katerimi Dell izvaja cenzuro. Po dveh letih ga še vedno niso objavili.

Novinarja so odpustili še leta 2016. Časopisna hiša mu je ponudila odškodnino 8500 dolarjev za molk, ki jo je zavrnil. O cenzuri, ki jo izvaja podjetje Dell in lastnih izkušnjah z njo piše na svoji spletni strani.

Novinar Paul Sweeney je za članek v časopisu Texas Observer več mesecev zbiral informacije o odpustitvi Calnana in taktikah, s katerimi Dell izvaja cenzuro. Po dveh letih ga še vedno niso objavili. Letos marca je Calnan od odvetnika podjetja Advance dobil grožnjo s tožbo zaradi dveh trditev, ki ju je njegov odvetnik zlahka ovrgel. Prva je, da je nelegalno dostopal do računa Austin Business Journala na twitterju z namnom tam objaviti lastne vsebine. Druga se nanaša na kršenje avtorske pravice, ker je vzpostavil spletno stran Business Journal Network. Iz Della so za FAIR sporočili, da so vse obtožbe o njihovem vpletanju v Austin Business Journal brez osnove.

Paul Sweeney pravi, da Michelu Dellu ni treba hoditi v uredništva in zahtevati, katere novinarje naj odpustijo. Ko se o njem pojavijo negativne novice, je očitno dovolj, da dvigne telefon in pokliče vodilne v medijskih hišah. Calnan pa opozarja, da je Dell velik oglaševalec v številnih medijih. Michael Dell ima 35 milijard dolarjev premoženja.

Mediji s področja tehnologij, kot je Austin Business Journal, po Sweeneyjevih besedah pogosto delujejo kot glasilo močnih podjetij, to pomeni, da objavljajo vsebine, ki jih ta podjetja odobrijo, namesto da bi v skladu z novinarsko etiko kritično poročali o teh podjetjih.

Novinarjem, ki bedno življenje državljanov, ki je posledica sodobnega neoliberalističnega kapitalizma, sprevračajo v pozitivne zgodbe, in novinarjem javnih občil, ki so dejansko glasila podjetij, je skupen strah pred izgubo službe, če bi javnost obveščali kritično v skladu z novinarskimi etičnimi standardi.