Milan Kučan: Kolaboracija ne more biti vrednota

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je spregovoril o partizanstvu, oživljanju fašizma, kolaboraciji, sprejemanju preteklosti in pogledu v prihodnost

Prvi predsednik republike Slovenije Milan Kučan je danes prisotne nagovoril na spominski slovesnosti ob obletnici tragedije ranjencev partizanske bolnice Ogenjca. Poudaril je, da spomin na ta dogodek ne sme utoniti v pozabo, ker je del naše skupne zgodovine, obenem pa predstavlja človekovo neuklonljivo hotenje po svobodi, ki je tako zelo silovito, da postane ob njem vprašanje, kako veliko žrtev bo zahtevalo, manj pomembno.

"Daleč nazaj v zgodovini so si morali na to vprašanje odgovoriti Špartanci. V bitki pri Termopilah, v kateri so branili svobodo Grčije pred Perzijci, so padli do zadnjega moža. Ni jih pokončala zla vojna sreča ali premoč sovraga. Padli so, ker se je našel izdajalec, ki je v zameno za bogastvo Perzijce pripeljal svojim rojakom za hrbet. O junaštvu Leonidasovih vojščakov že stoletja priča napis, ki pravi: Pojdi, mimoidoči, in povej Špartancem, da tukaj ležimo pokopani, ker tako je veleval ukaz domovine. V skalo vklesan napis postavlja njihove žrtve zelo visoko na etičnem merilu. V nasprotju z njimi je izdajalec Efijalt postal prispodoba za skrajno zavržno dejanje. Stari Grki z etičnim vrednotenjem niso imeli težav," je dejal Kučan. 

Od takrat se je dejanje, ki ga poznamo iz antike, ponovilo še velikokrat, na žalost tudi tukaj na Ogenjci, je dejal. "Ranjeni partizani niso mislili nase in na svoje življenje, ko so se upirali okupatorskim sovražnikom, ki so skrajno grobo posegli po narodovi svobodi in obstoju. Po lastni odločitvi so raje izgubili življenje kot podlegli sovražniku. Izdal jih je človek, ki so ga do tistega usodnega dne imeli za svojega tovariša," je izpostavil Kučan.

"So dejanja, ki se jih opravičit ne da. Da se jih razumeti, da se jih obžalovati, moralno se jih pa opravičiti ne da."

Milan Kučan

Ogenjca pa je po njegovem lahko prispodoba za celotno medvojno dogajanje na Slovenskem: "Nasproti sta si stali dve odločitvi, dve izbiri. Odločitev za upor, za svobodo, za boj proti osvajalcem, ki so razkosali domovino in slovenstvu hoteli vzeti prihodnost, in na drugi strani odločitev za sodelovanje z osvajalcem. To so dejstva. Razlogi in motivi za prvo ali za drugo odločitev so drugotnega pomena in ne morejo služiti kot opravičilo. So dejanja, ki se jih opravičit ne da. Da se jih razumeti, da se jih obžalovati, moralno se jih pa opravičiti ne da. Med odločitvijo ranjenih partizanov na Ogenjci in ravnanjem njihovega domnevnega tovariša ni mogoče potegniti vrednotnega enačaja. Nič, tudi vojna kot presežno zlo z vsemi svojimi strahotami, ki surovo preizkušajo človekov značaj, izdajstva moralno ne more upravičiti."

Kučan je poudaril, da smo Slovenci v najbolj herojskem obdobju, v katerem smo zaradi upora in boja kot narod obstali, morali plačati velikanski davek. To, kar se nam je dogodilo, je pustilo tudi mnoge tragične posledice, ki jih nosimo vse do današnjih dni in bremenijo življenje celo najmlajših generacij. Kot zrel narod bi morali po njegovem to preteklost končno vzeti nase kot svojo in jo sprejeti kot del naše skupne preteklosti, se spraviti z njo.

"Spraviti se s preteklostjo seveda ne pomeni enakega vrednotenja vsega, kar se je v njej dogajalo. Ne more biti vseeno, kaj bomo Slovenci v svoj zgodovinski spomin vklesali kot vrednoto. Kolaboracija, sodelovanje z okupatorjem in sovražnikom ne more biti vrednota. Če bomo končno premogli moči, da napravimo ta zahteven korak, potem bo tudi dostikrat izrečeno obžalovanje, da je brat dvignil roko nad brata, dobilo svojo pravo vsebino, v katerem ne bo vrednotnega relativiziranja dejanj enega ali drugega z mislijo na njihove različne motive. Takrat bo svojo vrednotno vsebino in smisel dobil tudi spomenik na Kongresnem trgu v Ljubljani. Spomeniki, ki so bili žrtve nedavne mazaške akcije, pa bodo postali pomnik in opomnik nekega odmaknjenega časa naše preteklosti. In nič več. Prej ali slej bomo ta korak stopili. To moč premoremo. Dokazali smo to, ko smo povojne poboje že pred časom prepoznali kot zavržno dejanje," je v govoru dejal nekdanji predsednik. 

"Onkraj groba smo res vsi enaki. Vendar to ne pomeni tudi izenačevanja poti do groba in spregledovanja, kaj smo bili in kaj smo počeli za časa življenja. Vrednotno zavračanje kolaboracije ne izključuje obsodbe marsičesa, kar se je dogajalo v imenu upora in varovanja pred sovražniki."

Kučan meni, da smrt in pieteta do mrtvih razlike izniči in dodal, da za majhen narod, kot je slovenski, je bilo smrti preveč: "Onkraj groba smo res vsi enaki. Vendar to ne pomeni tudi izenačevanja poti do groba in spregledovanja, kaj smo bili in kaj smo počeli za časa življenja. Vrednotno zavračanje kolaboracije ne izključuje obsodbe marsičesa, kar se je dogajalo v imenu upora in varovanja pred sovražniki. Pa vendar je čas, da temeljno resnico o takratnih izbirah končno sprejmemo, se naučimo z njo živeti in jo ponotranjimo."

"Kar je bilo, tega ni mogoče spremeniti. Se je pa iz tega mogoče veliko naučiti za prihodnost. Ponos nad tem, kar smo Slovenci zmogli v času NOB, ko je bil naš narod velik zaradi svojega prispevka k zmagi nad zlom fašizma, je, skupaj z našo odločitvijo za samostojnost in obrambo naravne pravice slehernega naroda do samoodločbe, vir naše samozavesti in poguma tudi za prihodnost. Je moralna legitimacija, ki jo imamo pred zgodovino, pred svetom in pred prihodnostjo," je izpostavil Kučan in dodal, da nam prihodnosti žal ne daje zagotovil, da nas ne čakajo nove preizkušnje in izzivi.

"Politično sovraštvo, nestrpnost, sovražni govor, nacionalna izključljivost, rasizem in namerno sejanje strahu doma in v naši bližnji soseščini zahtevajo pozornost. Slišati je opozorila, da pretiravamo, ko govorimo o nevarnosti oživljanja fašizma, češ da so države, na katere mejimo, demokratične, da jih vodijo demokratične vlade. Da, res, a kogar je enkrat pičila kača, ta se vrvi boji. Previdnost in občutljivost ob znamenjih oživljanja fašizma, ki nam je povzročil toliko gorja, nista nikoli odveč. Navsezadnje se proti oživljanju fašizma borijo tudi vlade in politične grupacije v skoraj vseh formalno demokratičnih državah," je dodal.

"Slišati je opozorila, da pretiravamo, ko govorimo o nevarnosti oživljanja fašizma, češ da so države, na katere mejimo, demokratične, da jih vodijo demokratične vlade. Da, res, a kogar je enkrat pičila kača, ta se vrvi boji. Previdnost in občutljivost ob znamenjih oživljanja fašizma, ki nam je povzročil toliko gorja, nista nikoli odveč."

Fašizem, kot smo ga poznali mi iz našega nekdanjega spopada z njim, se ne vrača v isti obliki, vrača pa se z istim ciljem, je poudaril Kučan in dodal, da ogroža mir in sožitje, sistematično razgrajuje ustanove demokracije ter posledično vodi v kaos, barbarstvo in spopad svetovnih razsežij: "Zato je tako pomembno, da ohranjamo EU kot skupnost narodov, ki gradimo skupen varen dom prav zaradi tragičnih izkušenj 2. svetovne vojne in katere temeljna vrednota je prav antifašizem. Občutljivost za rušenje tega temelja, prepoznavanje nevarnosti in spopadanje z njo na ravni EU in v vsaki od njenih članic je visoka zahteva, ki jo upravičeno postavljamo tudi pred naše novoizvoljene poslance v evropskem parlamentu."

"Tragični dogodki, ki so se zgodili tukaj pred tri četrt stoletja, imajo v naši zgodovini velik pomen, imajo pa močno sporočilno vrednost tudi če gledamo nanje z današnje perspektive. Življenje ima svoj neprekinjen tek, ki ga povsem razumemo šele s pogledom nazaj. Junaki, o katerih govorijo v skale tu okoli vklesana imena, zaslužijo, da se jim poklonimo s spoštljivim spominom in hvaležnostjo," je v govoru sklenil prvi predsednik Slovenije.