Zulu penetracija

Peta sezona serije Selekcija, v okviru katere klub Pritličje s koncerti na prostem gosti ustvarjalce sodobne elektronske glasbe, je z letošnjima prvima dvema dogodkoma brezkompromisno zarezala v turistično idilo Mestnega trga. Junija je s svojim medžanrskim avanturizmom tam najprej šarmirala izvrstna londonsko-berlinska glasbenica Perera Elsewhere, prejšnji četrtek pa je stopnišče Rotovža zatresel prodorni južnoafriški dvojec FAKA. Za to, da so bili obiskovalci (in oprema) ogreti na delovno temperaturo, je pred njim poskrbel hišni dvojec Warrego Valles, ki med drugim kroji glasbeni program v Pritličju, v zadnjem času pa vse opaznejši postaja tudi v tujini – nedavno so ga denimo izpostavili na prvi strani priljubljenega glasbenega portala Bandcamp. Ta se tokrat sicer ni predstavil s svojo glasbo, temveč, kot je narekovala priložnost, s setom atraktivnih izpeljank južnoafriškega housa.

Ja, v četrtek sta glavno besedo imela Fela Gucci in Desire Marea, ki sta pod imenom FAKA (v zulujščini izraz za penetracijo) skupaj začela ustvarjati pred štirimi leti, nato hitro postala vidna tvorca queer scene v Johannesburgu, zadnji dve leti pa še atrakcija globalnega festivalskega dogajanja. Tudi zaradi svojega aktivizma v LGBTQ-skupnosti, kjer s somišljeniki (različnih umetniških profilov) ustvarjata inkluzivne prostore za nove razmisleke o queerovski, črnski, afriški in feminizirani moški identiteti, ki je v Južnoafriški (mavrični!) republiki še vedno odrinjena na rob. Se pa stvari počasi popravljajo. Zaradi interneta, družabnih omrežij in aktivističnih (LGBTQ) umetnikov, najbolj prav glasbenikov, ki s svojimi razburljivimi, avtentičnimi glasovi že nekaj let narekujejo tudi trende v zahodnjaških klubih. Ali pa – kot v primeru FAKA – na Versacejevih modnih stezah.

FAKA tukaj stavita na gqom, najnovejši južnoafriški glasbeni hit, ki je zaživel v townshipih Durbana in zdaj osvojil mladež še v drugih mestih. Tudi zaradi vse večje izpostavljenosti angažiranega kolektiva črnskih glasbenikov NON, pri katerem sta FAKA objavila svoj prvenec. Je bilo pa tudi v četrtek jasno, da se dvojec tega izraza loteva precej po svoje. Osnova sicer ostaja značilna vrtoglava ritmika, ki jo FAKA nadgrajujeta še z ritmičnim prepevanjem v zulujščini, hrupom, punkovskim nabojem in plesno koreografijo. Se pa zdi, da je vse to pravzaprav le orodje za njuno celostno, surovo, skoraj duhovno performativno izkušnjo. Ni naključje, da sta svoj izraz sama poimenovala gqom gospel.

Čeprav gre, vsaj pri nas, še vedno za razmeroma neznan glasbeni pojav, je njun nastop privabil veliko obiskovalcev, kar pa je zaradi mimoidočih radovednežev pustilo nekoliko grenak priokus. Zdi se namreč, da so se ti bolj kot zaradi vsebine njunega sporočila in glasbe tam ustavili zaradi njune kuriozitetne pojavnosti. Na drugi strani pa si Pritličje in tokratni soorganizator festival Sonica, za pogumno potezo, da sta nastop dvojca umestila v odprt javni prostor, zaslužita veliko pohvalo.