Če razkrivanje zločinov obravnavamo kot zločin, nam vladajo zločinci

Primer Assange ne predstavlja le krize vrednot zahodne družbe, ampak postavlja tudi vprašanje, ali te vrednote sploh še obstajajo

Časopisa New York Times in Washington Post sta leta 1971 objavila tajne dokumente ameriške vlade o vojni v Vietnamu. Objava teh dokumentov je pripomogla h končanju vojne, novinarji so pobirali Pulitzerjeve nagrade, na splošno je bila ta objava zmaga resnice nad uradno propagando, v Neue Zürcher Zeitung piše Milosz Matuschek. Tovrstni zvezdni trenutki so danes postali redki.

Smo sicer izvedeli, da vlada ZDA prisluškuje lastnim državljanom in tudi voditeljem prijateljskih držav, da obstaja Guantanamo, da so ameriški vojaki v Iraku iz helikopterja ustrelili civiliste in dva novinarja agencije Reuters. Toda večine teh informacij niso najprej objavili kakovostni mediji, ampak WikiLeaks. In zaradi objave tajnih dokumentov o zločinih tistih, ki imajo moč, ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu zdaj v ZDA grozi 175 let zapora. Utegne se zgoditi, da bodo v ZDA prvič obsodili publicista zaradi vohunstva.

Milosz Matuschek nadalje opozarja, da v primeru Assangea gre za bistvo zahodne demokracije. V pravi demokraciji je vsak državljan knez, tudi in še posebej disidenti. Državljan kot suveren ima v rokah moč odločanja. Odločitve pa lahko sprejema le na podlagi resničnih informacij. Če mu je dostop do teh onemogočen, se demokracija spremeni v plutokracijo, državljan pa postane otrok pod nadzorom, podložnik s pravico do potrošnje. Država sme lagati sovražnikom, ne pa lastnim državljanom, razen, če jih obravnava kot sovražnike.

Zaradi objave tajnih dokumentov o zločinih tistih, ki imajo moč, ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu v ZDA grozi 175 let zapora.

Ne glede na to, kaj si mislimo o Julianu Assangeu in njegovih metodah, je postal gobavec našega časa. Novinar, ki ga brani, si s tem lahko samo umaže roke. Čeprav stavi tudi na dvomljive zaveznike, uteleša pravico vsakega državljana do nefiltriranih, pravih informacij, ki so danes redko blago.

Žvižgač Edward Snowden je dejal, če razkrivanje zločinov obravnavamo kot zločin, nam vladajo zločinci. Za ZDA je WikiLeaks »sovražna tajna služba«. Kaj je potem Nacionalna varnostna agencija (NSA), ki na dvomljivi osnovi nadzira lastne državljane? Višja kot je cena za to, da najdemo informacije, manjša je svoboda.

Zasipanje Assangeja z lažnimi obtožbami je del igre, s katero naj bi postal gobavec. Publicisti, med katerimi je Mathias Bröckers (Svoboda za Juliana Assangeja), zvračajo te obtožbe kot klevetanje, tudi strokovnjak Združenih narodov za mučenje Nils Melzer je pred kratkim povedal, da gre za propagando. Melzer ugotavlja, da je Assange žrtev psihičnega mučenja, vzorčni primer sodelovanja držav, da bi uničile prinašalca slabih novic.

Za ZDA je WikiLeaks »sovražna tajna služba«. Kaj je potem Nacionalna varnostna agencija (NSA), ki na dvomljivi osnovi nadzira lastne državljane?

Primer Assange ne predstavlja le krize vrednot zahodne družbe, ampak postavlja tudi vprašanje, ali ta družba vrednost sploh še obstaja. Kje so protesti, sprašuje Milosz Matuschek. Očitno je Dante mislil na nas, ko je pisal, da je najbolj vroč del pekla predviden za tiste, ki v času krize ostanejo nevtralni.

PREBERITE SI TUDI >> Zakaj želijo likvidirati Juliana Assangea