Namesto v zapor v službo

Katera dela opravljajo obsojenci? 

© Pixabay

Vse do leta 2014 smo v Sloveniji poznali uklonilni zapor. To je bil zapor za storilce prekrškov, namenjen »streznitvi« neplačnika globe. Za kršitelje zakonov in družbo pa obstaja boljša pot. Kazni za prekrške in za (ne prehuda) kazniva dejanja se lahko odslužijo z delom v splošno korist. Lani je tako »dolg družbi« poravnalo skoraj 800 ljudi.

Z izvajanjem te, humane kazni in drugimi »zunajzaporskimi« načini obravnave se v Sloveniji ukvarja uprava za probacijo. Med alternativnimi kazenskimi sankcijami je najpogosteje uporabljeno delo v splošno korist. Za to možnost se lahko odločijo tisti, ki ne morejo plačati kazni za prekršek, ki presega 300 evrov, in so obsojeni na kazen zapora do dveh let (izjema so kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost). Izvaja pa se tudi v obliki odloženega pregona – storilec kaznivega dejanja se lahko v soglasju s tožilstvom s takšnim prispevkom družbi izogne obsodbi. Število ur »javnih del« se razlikuje glede na hudost prekrška oziroma kaznivega dejanja. Obstajajo ljudje, ki delo v splošno korist opravijo v nekaj desetih urah, in obstajajo takšni, ki delajo več let.

Kakšna dela opravljajo? Največji delež se jih opravi v nevladnih organizacijah (25 odstotkov), vzgojno-izobraževalnih ustanovah (22), lokalni samoupravi (22) in socialno-varstvenih organizacijah (16). Podrobnosti, ki izhajajo iz poročila o delu probacijske službe, kažejo, da so najpogostejša opravila pričakovana. Gre za pomožna dela v kuhinji, h katerim sodijo priprava in postrežba hrane ter pomivanje posode, pomožna dela v pralnici, hišniška dela, urejanje okolice, delo v proizvodnji, fizična in komunalna dela … Med možnostmi so še druga dela, odvisna so od znanja in izkušenj obsojencev. Recimo spremstvo starejših oseb, otrok s posebnimi potrebami in gibalno oviranih. Pa tudi vzpostavljanje spletnih strani, organizacija kulturnih prireditev, skrb za živali v zavetiščih, ozaveščanje o varnosti v cestnem prometu in redarstvo na javnih prireditvah. Lani je 17 ljudi delo v splošno korist opravilo tudi v verskih ustanovah.

Število del v splošno korist se utegne povečevati. To je dobro. Kot so zapisali na ministrstvu za pravosodje, bo vpliv resnega izvajanja alternativnih kazenskih sankcij na povratništvo mogoče razbrati šele čez čas, a »raziskave drugih držav so pokazale, da je povratništvo pri prestajanju alternativnih oblik kazni nižje kakor pri klasičnem prestajanju«.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.