Mehičani umirajo zaradi ameriškega terorizma

Študija iz leta 2016 je pokazala, da 70 odstotkov zaseženega orožja v Mehiki prihaja iz ZDA

Patrick Crusius, ki je v strelskem napadu v trgovini Walmart v ameriškem El Pasu ubil 22 ljudi, je po svoji aretaciji povedal policiji, da je želel streljati na Mehičane, piše v policijskem poročilu, ki so ga objavili nekateri ameriški mediji. El Paso je po poročanju STA oddaljen okoli devet ur vožnje od Allena, kjer je živel Crusius. To mesto je očitno izbral zaradi velikega števila latinskoameriškega prebivalstva. Leži ob reki Rio Grande, ki predstavlja mejo med ZDA in Mehiko. V njem živi okoli 680.000 ljudi, 83 odstotkov pa jih ima latinskoameriške korenine.

Mehiški zunanji minister Marcelo Ebrard je strelski napad imenoval »terostistični napad na Mehičane v ZDA«. Hkrati je nakazal možnost pravnega postopka prodi prodajalcu orožja. Mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador pa je pozval ZDA, naj spremenijo svoj zakon o prodaji orožja, čeprav ve, da dejansko nobeni od obeh glavnih strank, ne demokratov ne republikancev, nadzor nad prodajo orožja posebej ne zanima. 

Publicist in svobodni novinar Kurt Hackbarth na portalu Jacobin piše, da je uporaba ostrih besed po napadu ena stvar, njihova pretvorba v dejanja pa druga. Ni mogoče pričakovati, da bodo ZDA dovolile Mehiki kakršno koli sodelovanje pri preiskovanju napada v El Pasu. Še manj verjetno je, da ji bodo izročile Crusiusa. Če bo Mehika uresničila napoved, da bo na ameriških sodiščih s tožbo od prodajalca orožja zahtevala prevzem odgovornosti, bo to v nasprotju z določbami zakona o prodaji orožja, ki so bile sprejete leta 2005 z namenom zaščititi proizvajalce in prodajalce orožja pred tovrstno odgovornostjo. Mehika ima tako na voljo edino mednarodno kazensko sodišče, ki pa ga ZDA ne priznavajo. To pomeni, da bo Mehika po vsej verjetnosti ostala samo pri besedah, ki so namenjene domači rabi, ne bo pa za odgovor na tak strašen napad na svojo državnost uporabila prepričljivejših sredstev.

Mehika ima na voljo edino mednarodno kazensko sodišče, ki pa ga ZDA ne priznavajo. 

Na drugi strani se ZDA niti približno tako zelo kot proti migracijam iz Mehike ne borijo proti prehodom orožja v nasprotno smer.  Študija iz leta 2016 je pokazala, da 70 odstotkov zaseženega orožja v Mehiki prihaja iz ZDA. Te podatke je potrdila še študija iz leta 2017. Vsako leto prečka mejo med ZDA in Mehiko več sto tisoč kosov orožja, tako je preživetje skoraj polovice ameriških prodajalcev orožja odvisno od teh prodaj. 

Kdor si orožja noče ali ne more kupiti legalno, ima na voljo črni trg in različne sejme, na katerih razen v Kaliforniji ni preverjanj. Tihotapljenje orožja v Mehiko ni kršitev zvezne kazenske zakonodaje ZDA in vlada ne sme zbirati podatkov o njegovem tihotapljenju. V okviru pomoči Mehiki v boju proti proizvodnji in prekupčevanju z drogami (Pobuda Merida) se je v času, ko je bil predsednik Barack Obama, izvoz orožja iz ZDA v Mehiko povečal na več kot 30 milijonov dolarjev letno. V določenih letih je dosegel celo 40 milijonov dolarjev. To se nadaljuje tudi sedaj v mandatu Donalda Trumpa.

Tihotapljenje orožja v Mehiko ni kršitev zvezne kazenske zakonodaje ZDA in vlada ne sme zbirati podatkov o njegovem tihotapljenju.

ZDA tako na različnih ravneh oskrbujejo Mehiko z orožjem. Da se orožje, proizvedeno v ZDA, uporablja za oboroževanje države (in regije), ki z njim duši družbene proteste, onemogoča ukrepanje proti mednarodnim plenilcem, kot je rudarska industrija,  je nevidni teror, ki zmanjšuje bruto domači proizvod (BDP) in število delovnih mest. Istočasno Trumpova administracija in njeni skrajno desničarski podporniki med katerimi je Patrick Crusius, trdijo, da je priseljevanje iz Mehike problem, ki ga je treba zaustaviti.

Zdaj je čas, da se mehiški predsednik López Obrador trdno postavi zoper Trumpovo rasistično retoriko in množično prodajo ameriškega orožja v Mehiko. Mehičani umirajo. Odgovoren za to je ameriški terorizem.