Jazzovsko ohlajanje glav

Ožje središče Ljubljane poleti, z izjemo Pritličja in priložnostno Škuca, kljub obilici koncertov žal ne slovi kot destinacija, ki bi privabljala glasbene radovedneže. Kar ne pomeni, da tam občasno ni mogoče slišati drznejših nastopov, je pa treba vzeti v zakup dejstvo, da se koncerti tam večinoma dogajajo na prostem in morajo že zato nagovarjati čim širši profil obiskovalcev. Najdejavnejši ponudnik je projekt Imago Sloveniae – Podoba Slovenije, ki v okviru festivala Poletje v stari Ljubljani na različnih lokacijah gosti domače in tuje glasbenike v polju jazzovske, klasične in etno glasbe. Prejšnji petek je na Jazz odru na Starem trgu nastopil italijanski trojec D.O.V.E. – Drums Organ Vibes Ensemble in s svojo do poletja prijazno glasbo ter neobičajno kombinacijo inštrumentov očaral kakšnih sto obiskovalcev.

Najprepoznavnejši član tria je njegov vodja, vibrafonist in skladatelj Giovanni Perin, ki se vse bolj uveljavlja tudi v različnih (mednarodnih) zasedbah in kot glasbeni pedagog. Kot avtor skladb in/ali aranžer je doslej objavil šest plošč, na katerih se je izrazno naslonil na dediščine raznoterih izpeljank jazza, R&B-ja, fusiona, funka in bossa nove, časovno ujetih nekje med dvajsetimi in sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja. Med njegovimi navdihi najdemo imena velikanov, kot so bili Bill Evans, Django Reinhardt in Horace Silver, dobršnega dela vseh teh referenc pa se, vsaj posredno, dotika tudi pri ustvarjanju z zasedbo D.O.V.E., s katero so za zdaj posneli eno dolgometražno ploščo, imenovano Where Are You (2017). Ta si ni pridelala večje pozornosti, toda elegantna glasba razkrije, da gre za muziciranje treh dovršenih glasbenikov.

To se je že med izvedbo prve skladbe potrdilo tudi na petkovem koncertu. Takoj je bilo jasno, da gre za izvrstno uigrano zasedbo, ki mojstrsko in lahkotno navigira med energičnimi, igrivimi skladbami na eni in umirjenejšimi, lounge skladbami na drugi strani. Praviloma zasidranimi predvsem okoli (standardnega) hard bopa, z občasnimi ovinki v bossa novo, swing in bluesovsko senzibilnost. Zaradi mojstrske igre in že zaradi atraktivnosti vibrafona je sicer najbolj izstopal Perin, sta pa skupinsko igro lepo nadgrajevala tudi bobnar Andrea Davi in klaviaturist Giulio Campagnolo, ki je s hammondovimi orglami spretno dopolnjeval tako ritmične kot melodične strukture.

Zaradi zanimive kombinacije inštrumentov bi od trojca resda pričakovali nekaj več drznosti, toda ker mu očitno najbolj ležijo standardi, koncertu težko karkoli očitamo. Tisto, kar se je namenil odigrati, je odigral vrhunsko, sodeč po odzivu tudi v veliko zadovoljstvo okoli Herkulovega vodnjaka zbranega občinstva.