Živahni elektronski utrip

Prejšnji teden je glasbeno dogajanje močno zaznamoval festival od:vod, ki se je po prvih dveh letih iz Soške doline (zaradi objektivnih razlogov) preselil v Ljubljano. Njegov organizator, kolektiv Phi, ki med klubsko sezono prireja dogodke v klubu K4, je med sredo in nedeljo na različnih lokacijah gostil okoli štirideset domačih in tujih producentov in didžejev ter dva benda. Popoldansko-večerni del festivala se je vsak dan med šestnajsto uro in polnočjo dogajal na dveh prizoriščih v – za tovrstne dogodke sicer skoraj povsem neizkoriščenem – parku Tivoli, dogajanje pa se je med polnočjo in jutranjimi urami nato preselilo še v klube na Metelkovi, v K4, Božidarja in Cirkulacijo2. Po petih dneh in nočeh razvajanja z različnimi izpeljankami elektronske plesne glasbe ni bilo težko oblikovati sklepa, da bi tak festival, sploh v zaspanih poletnih mesecih, moral postati stalnica ljubljanske poletne glasbene ponudbe.

Tisto, kar od:vodu daje še posebno dodano vrednost, je med drugim to, da je že na prvi pogled jasno, da za njim stoji ekipa velikih glasbenih entuziastov in poznavalcev. Ker je elektronska glasba v zadnjem desetletju postala velik biznis, organizatorji bližnjice do hitrih zaslužkov namreč najraje iščejo z angažmaji popularnih ustvarjalcev, kar posledično pomeni, da na festivalih srečujemo vedno ista imena. Tu bi od:vod s svojim butičn(ejš)im programom priložnost nedvomno lahko našel tudi v širši, evropski festivalski ponudbi. Pohvalno je tudi to, da je Phi, ki med klubsko sezono sicer praviloma gosti bolj nišne ustvarjalce, tokrat sestavil žanrsko nekoliko širši program. Prvi dan smo tako slišali priljubljeno zagrebško indie pop zasedbo Svemirko, med beatse, bass in sintpop ujet domači trojec YGT ter mojstre balkanskih breaksov Tetkine radosti. Predvsem zaradi priljubljenosti je izstopal še tehno veteran Valentino Kanzyani, sicer pa so glavnino programa sestavljali bolj specializirani ustvarjalci, med drugim islandski electro mojster Volruptus, angažirani švicarski industrial/EBM/techno/breakbeat dvojec Les Points, angleški digger Truly Madly, četa domačih producentov in didžejev; Dojaja, Nitz, Zergon, Evano, Dulash, Vuka ter mnogi drugi.

Soliden obisk in odziv obiskovalcev sta bila kljub promocijskim rezervam vsekakor pozitivno znamenje, da ima tak festival velik potencial. Bi pa to morala prepoznati tudi širša lokalna skupnost oziroma deležniki ljubljanske turistične ponudbe, kot je to uveljavljena praksa pri organizaciji podobnih glasbenih festivalov v drugih evropskih mestih. Sprehodi ob Ljubljanici in na Ljubljanski grad, predvsem za mlajše turiste, namreč verjetno kmalu ne bodo več dovoljšen razlog za to, da bi se vračali. Jim bo morda prisluhnila festivalska ponudba?