Janša in Janković sta korupcijsko obremenjena

Po akciji protikorupcijske komisije pod vodstvom Gorana Klemenčiča leta 2012, s katero je ta preverila razliko med prihodki in odhodki na bančnih računih takratnih voditeljev političnih strank, je nastal eden najpomembnejših dokumentov desetletja. Tudi zaradi preiskave, med katero se je izkazalo, da tedanji predsednik vlade Janez Janša ne more pojasniti izvora svojega premoženja, je padla njegova vlada, Janša, ki je do tedaj igral vlogo skromnega politika, ki mu sistem meče polena pod noge, pa se po razkritju dvoličnosti politično ni več povsem pobral.

Malce manj je poročilo obremenilo tedanjega predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića: pri njem je bilo izvor premoženja mogoče pojasniti, je pa komisija ugotovila za približno 208 tisoč evrov transakcij, »obremenjenih z izrazitimi korupcijskimi tveganji«. Šlo je seveda za nenavadno posojilo, ki ga je Jankoviću dalo podjetje Grep. Ali če navedemo ugotovitve KPK: Janković je na tekoči račun v štirih mesecih leta 2011 »prejel skupno 208.000 EUR iz zaporednega oz. verižnega prenakazovanja med računi gospodarskih subjektov v vplivnem krogu družine Janković, pri čemer je začetek denarne verige pri podjetju, ki posluje z Mestno občino Ljubljana, v kateri opravlja zavezanec javno funkcijo poklicnega župana.«

Oba, Janša in Janković, sta se po tem odločila za slovit protinapad. Zaradi pritožb je vrhovno sodišče leta 2015 protikorupcijska poročila odpravilo, češ da politiki v postopku niso imeli možnosti odgovora. Nova protikorupcijska komisija pod vodstvom Borisa Štefaneca je postopek ponovila in prišla do enakih vsebinskih ugotovitev.

Tako je poročilo o Janševem premoženju postalo »dokončno«, saj nanj v drugo ni vložil ugovora, zdaj pa je dokončno tudi poročilo o Jankovićevem premoženju. Župan je sprva pogorel na upravnem sodišču, nato na višjem, ta teden pa je vrhovno sodišče zavrnilo še njegov zahtevek za revizijo. A čeprav se zdi, da je protikorupcijska komisija v tej bitki zmagala, je epilog drugačen.

Njene ugotovitve so bile šele podlaga za sodne postopke, med katerimi je bil najpomembnejši tisti proti Janši, ki se je nanašal na odvzem nezakonito pridobljenega premoženja 395.388 evrov. A ker so ustavni sodniki julija lani razveljavili del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), ki je omogočal preverjanje zakonitosti premoženja osumljencev, ki so kaznivo dejanje zagrešili pred uveljavitvijo zakona 29. novembra 2011, so na specializiranem tožilstvu umaknili tudi tožbo proti Janezu Janši. Na tožilstvu so nam tokrat tudi uradno potrdili, da so tožbo proti Janši umaknili septembra lani.

Ali z drugimi besedami: leta 2012 je protikorupcijska komisija pokazala zobe. Danes se zdi, da se tisti časi ne morejo ponoviti. In oba politika, Janša in Janković, še vedno opravljata pomembne državne funkcije, eden je poslanec in predsednik največje opozicijske stranke, ki čaka, da se bo še v tretje povzpel na oblast, drugi je župan največjega slovenskega mesta.