Umrl igralec Milan Štefe, dolgoletni član Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) 

Bil je prejemnik Severjeve in Borštnikove nagrade 

Umrl je igralec Milan Štefe, dolgoletni član Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), v katerem je ustvaril več kot 50 vlog. Star je bil 59 let. V MGL je bil zaposlen od leta 1989, v tem času je prejel Severjevo nagrado in leta 1993 tudi Borštnikovo nagrado. Veliko je sodeloval z drugimi gledališči, nastopal pa je tudi v filmih.

Milan Štefe se je rodil 26. maja 1960 v Kranju. Leta 1981 se je vpisal na AGRFT, kjer je študiral dramsko igro. Študij je zaključil z vlogama Petra in Zlodeja v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorjanski v režiji Barbare Hieng. Za vlogi Othella in Romea v odlomkih iz Shakespearovih Othella in Romea in Julije je leta 1985 prejel akademijsko Prešernovo nagrado.

Že v času študija je igral na profesionalnih odrih in v zunajinstitucionalnih projektih, med drugim je nastopil tudi v Retrogardističnem dogodku Marija Nablocka režiserja Dragana Živadinova, piše na spletni strani MGL.

Za vlogi Othella in Romea v odlomkih iz Shakespearovih Othella in Romea in Julije je leta 1985 prejel akademijsko Prešernovo nagrado.

V MGL je od leta 1989 ustvaril preko 50 vlog. Za vlogo Gospoda Martina v uprizoritvi Kaj pa Leonardo? Evalda Flisarja v režiji Dušana Mlakarja je leta 1992 prejel Severjevo, leta 1993 pa še Borštnikovo nagrado.

Med drugim je bil tudi Trepljev v Galebu Antona Pavloviča Čehova v režiji Dušana Jovanovića, Fliegentod v Pomladnem prebujenju Franka Wedekinda v režiji Sebastijana Horvata, Notar v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorjanski v režiji Mileta Koruna, Doktor v Kriplu z Inishmaana Martina McDonagha v režiji Mateje Koležnik in brat Lorenzo v Shakespearovi tragediji Romeo in Julija v režiji Diega de Bree.

Za vlogo 11. porotnika v uprizoritvi Dvanajst jeznih mož Reginalda Rosea v režiji Matjaža Zupančiča in naslovni lik v Shakespearovem Juliju Cezarju v Jovanovićevi režiji je leta 2004 prejel priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije.

Vseskozi je veliko sodeloval tudi z drugimi gledališči - Gledališčem Glej, Prešernovim gledališčem Kranj, Mini teatrom, Plesnim gledališčem Ljubljana, Škucom in Anton Podbevšek teatrom. Za več igralskih kreacij v lutkovni uprizoritvi Ko nihče ni imel kaj početi Toona Tellegena v režiji Ivane Djilas iz leta 2002 je na 2. bienalu Ustanove lutkovnih ustvarjalcev v Mariboru prejel nagrado za igro in animacijo.

Na filmskem platnu je zaigral v celovečercih Veter v mreži Filipa Robarja Dorina, Desperado Tonic Varje Močnik in Ruševine Janeza Burgerja, nastopil pa je tudi v dveh igrano-dokumentarnih filmih: v Tujcu v mestu Alme Lapajne je upodobil Slavka Gruma, v Poti domov Primoža Meška pa Marija Kogoja.