Suženjstvo je še vedno poslovni model

Pred 400 leti se je začelo z dvajsetimi sužnji. Nato so jih iz Afrike v Severno Ameriko prisilno pripeljali še več sto tisoč. Sodobni sužnji morajo delati, dokler lahko, ko ne morejo več, jih zavržejo kot odpadek.

Avgusta leta 1619 je angleška ladja v kraj Point Comfort (na obali današnje ameriške zvezne države Virginija) pripeljala 20 Afričanov z območja današnje Angole. Potem, ko so stopili na ozemlje takrat še angleške kolonije, so jih prodali kot sužnje za delo na plantaži tobaka. O grozotah, storjenih nad sužnji iz Afrike, številni Američani danes nočejo govoriti, na spletni strani švicarske nacionalne RTV SRF piše Thomas von Grünigen. ZDA se vse do danes soočajo s suženjstvom kot temnim obdobjem svoje zgodovine. Številni temnopolti Američani se še vedno soočajo s strukturno in gospodarsko diskriminacijo. Zgodovinarji menijo, da bi morali obeležitev spomina na 400-letnico uvedbe suženjstva izkoristiti za okrepitev nacionalnega dialoga suženjstvu. Toda Američani raje kot o suženjstvu razpravljajo o svojih »junakih« s krovov vojaških ladij.

Afriški sužnji so prišli v Severno Ameriko preden je leta 1620 tja priplula ladja Mayflower s prvimi angleškimi priseljenci. Tam so bili preden so nastale Združene države Amerike. Zato so ključen del zgodbe o nastanku ZDA , v die Zeit piše Alisha Mendgen. Suženjstvo so v ZDA odpravili šele leta 1865, po koncu državljanske vojne, s 13. ustavnim amandmajem.

S tem se krivice za Afroameričane niso končale. Po ustavi so postali svobodni, institucionalni rasizem se je nadaljeval v lokalni zakonodaji. Pridobljene pravice, kot sta svobodna izbira poklica ali kraja bivanja, so jim omejevali zakoni Black Codes. V državah na jugu ZDA so med letoma 1870 do 1965 sprejeli zakone Jim Crow, katerih namen je bil ločiti temnopolte od belopoltih. S temi zakoni so temnopolti postali drugorazredni državljani.

Po Rollerjevi oceni trgovci s sužnji na leto ustvarijo 150 milijard dolarjev dobička, saj gre za trgovino z drogami in orožjem za najbolj dobičkonosen posel.

Posledice suženjstva in prevlade belopoltih so bili tudi rasistični napadi, med njimi linčanje temnopoltih otrok in odraslih, napadi na skupnosti Afroameričanov in vzpostavitev rasistične organizacije belopoltih Ku-Klux-Klan (KKK).

Prejšnji predsednik ZDA Barack Obama je leta 2011 območje Point Comfort razglasil za spomenik nacionalnega pomena. Toda tudi potem, ko je Obami uspelo postati prvi temnopolti predsednik, so v ZDA posledice dolgoletne prevlade belopoltih še vedno vidne. Videti jih je bilo mogoče kot pritiske na volivce na volitvah guvernerja v zvezni državi Georgia, na lanskih kongresnih volitvah, vidni so v obliki neenakosti med temnopoltimi in belopoltimi na številnih področjih vsakdanjega življenja.

Borec za človekove pravice Dietmar Roller je za Deutschlandfunk pojasnil, da so sužnji pocenili delo na plantažah sladkornega trsa in bombaža. To je bil poslovni model in je še vedno. »Če je suženjstvo sprememba človeka v blago, se dejansko ni nič spremenilo,« opozarja. Na svetu imamo danes 40 milijonov sužnjev, nikoli jih ni bilo toliko. Večina je v suženjskem razmerju v vlogi dolžnikov. To je sodobno suženjstvo. V Indiji si ljudje recimo sposodijo denar, ker zboli otrok. Potem pa oderuških obresti ne morejo plačevati. Dolg potem odplačuje celotna družina. Odpeljejo jo v kamnolom več sto kilometrov od doma. Za prevoz, streho nad glavo in oskrbo morajo toliko plačevati, da se jim dolga smo še povečuje.

Po Rollerjevi oceni trgovci s sužnji na leto ustvarijo 150 milijard dolarjev dobička, saj gre za trgovino z drogami in orožjem za najbolj dobičkonosen posel. Posebej donosen posel sodobnega suženjstva je spolno izkoriščanje. Sodobni sužnji morajo delati, dokler lahko, ko ne morejo več, jih zavržejo kot odpadek.