Zakaj konservativci sovražijo demokracijo

Desnica ne pričakuje, da bo večina podpirala njihovo politiko, ljudi se boji, ker ve, da množično demokratično gibanje lahko zmaga

Desnica v ZDA si desetletja prizadeva izničiti napredek, ki so ga družbena gibanja dosegla v prejšnjem stoletju. Več krat je že dokazala, da je pripravljena uničiti tudi demokracijo, da bi oligarhom omogočila ohranitev moči in bogastva. Pri tem v ne majhni meri izkorišča institucije, ki so del ameriškega političnega sistema. Demokracija je seveda več kot reprezantivna vlada, vladavina večine, volilna pravica, na spletni strani revije Jacobin piše Miles Culpepper, doktorski študent zgodovine na kalifornijski univerzi Berkeley. Bistvo prave demokracije je enakopravna distribucija moči v gospodarstvu in družbi, pa tudi močna zaščita manjšin in posameznika.

Ob tem, ko demokracijo jasno definiramo kot možnost, da si običajni ljudje lahko izvolijo predstavnike, ki ob upoštevanju njihovih interesov vodijo politiko, je jasno, da je sodobno večinsko konservativno gibanje odprto sovražno do demokracije. Tako je vse od začetka.

Sodobno konservativno gibanje v ZDA je nastalo kot odziv na delavsko gibanje in državo blaginje, ki je bila vzpostavljena s programom New Deal, dozorelo pa je v boju proti gibanju za državljanske pravice. Barry Goldwater, prvi kandidat sodobne republikanske stranke za predsednika ZDA, je svojo zgodnjo politično kariero gradil z nasprotovanjem programu New Deal. Ko si je leta 1964 zagotovil kandidaturo za predsednika ZDA, je zagrizeno nasprotoval liberalnim predlogom za dodelitev pristojnosti zvezni vladi, da bi lahko dosegla odpravo apartheida v južnih zveznih državah. Goldwater je trdil, da ni fanatik, meni pa, da je najbolje pristojnosti odločanja glede državljanskih pravic pustiti zveznim državam, četudi so Afroameričanom preprečevale sodelovanje v političnem procesu.

Ustava ZDA daje zelo veliko moči sodiščem, ki so večino časa ameriške zgodovine zelo konservativne ustanove. Letošnje poletje so konservativni sodniki recimo strankam dali neomejene možnosti za prikrajanje volilnih okrožij v svojo korist. To je ključno orodje za krepitev moči desnice.

Z njim sta se strinjala George Bush, ki je takrat v Teksasu kandidiral za senatorja, in Ronald Reagan kot glavni tiskovni predstavnik Goldwaterjeve kampanje za predsednika države. Ko je Reagan sam kandidiral za predsednika države, je svoje nasprotovanje gibanju za državljanske pravice nadaljeval. V prvem mandatu je skušal celo uničiti zakon o volilni pravici. Šele zaradi močnega pritiska javnosti je popustil in leta 1982 umaknil svoje predloge za spremembe.

Konservativci so tako na razvodenitev tega zakona morali čakati do leta 2013. Takrat je vrhovno sodišče odpravilo njegovo ključno določilo in tako zveznim državam omogočilo, da lahko spet sprejemajo zakone, s katerimi ovirajo pripadnike manjšin, da bi se lahko udeležili volitev. Ti zakoni, ki jih je bilo od takrat sprejetih veliko, konservativcem omogočajo, da ostajajo na oblasti, čeprav je njihova politika vse bolj skrajna in ima manj podpornikov, piše Miles Culpepper.

Ustava ZDA daje zelo veliko moči sodiščem, ki so večino časa ameriške zgodovine zelo konservativne ustanove. Letošnje poletje so konservativni sodniki recimo strankam dali neomejene možnosti za prikrajanje volilnih okrožij v svojo korist. To je ključno orodje za krepitev moči desnice.

Na roko gre konservativcem tudi senat kot drugi dom ameriškega parlamenta. Devet največjih zveznih držav, v katerih živi več kot polovica vseh prebivalcev ZDA in so večinoma naklonjeni levici, ima v senatu od 100 le 18 sedežev, to daje večjo moč manjšim državam s pretežno belopoltimi ruralnimi in konservativnimi prebivalci. Že brez finančne podpore bogatašev so tako konservativci v prednosti.

Devet največjih zveznih držav, v katerih živi več kot polovica vseh prebivalcev ZDA in so večinoma naklonjeni levici, ima v senatu od 100 le 18 sedežev, to daje večjo moč manjšim državam s pretežno belopoltimi ruralnimi in konservativnimi prebivalci. Že brez finančne podpore bogatašev so tako konservativci v prednosti.

Ti se nasploh lahko zanašajo na institucije, ki ne upoštevajo pravila večine. Senat, sodišča, elektorji jim zagotavljajo prednosti, a s tem niso zadovoljni, saj ves čas predlagajo spremembe, s katerimi bi si svoje prednosti še okrepili, kritikom pa odgovarjajo, da so ZDA republika, ne demokracija.

Desnica ne pričakuje, da bo večina Američanov podpirala njihovo politiko. Ljudi se boji, ker ve, da množično demokratično gibanje lahko zmaga.