Ko gorijo jagode

»Zdaj pa k temi, ki ne deli le Slovenije, temveč ves svet,« je prejšnji ponedeljek zavzdihnila Nuša Lesar, voditeljica oddaje Svet na Kanalu A, »veganstvu in vegetarijanstvu«. Te žgoče tematike, ki povzroča nemire po Zemlji, so se lotili kot raziskovalni novinarji stare šole, ki za zgodbo in resnico tvegajo svoja življenja v vojnih območjih. Njihova kolegica Manca Turk se je zaobljubila, da se bo en teden prehranjevala le z izdelki rastlinskega izvora.

V tej uvodni oddaji smo, hvaležni, da se je na pot odpravila namesto nas, lahko izvedeli, da si daje ocvirke na skorajda vse, in razumevajoče pokimali, ko je dejala, da je njena najljubša jed meso. Upali smo, da ji je kdo stal ob strani, ko je prvi dan izziva težko gledala nekoga, kako jé čevapčiče, in se kislo posmihala, ko je pekla neki brezmesni polpet, ki ni »čisto nič estetsko izgledal«. Držali smo se za glavo in se spraševali, ali je etično pobirati stave, ali bo iz te godlje prišla živa, ko je razkrila, da zjutraj rada je jajčka in slanino, zdaj pa mora žal kruh in marmelado. »Ni slabo, bi pa raje jajčka,« nas je malo pomirila, in razkrila še tegobe s kavo, riževo mleko ji je namreč presladko.

»Kako težko je bilo?« jo je vprašal voditelj Gregor Trebušak čez en teden, po njeni vrnitvi iz zone somraka. »Je bilo težko. A lažje, kot sem mislila,« je vedro odvrnila. Razložila je, da dotlej v njeni prehrani ni bilo dneva, ko ne bi jedla mesa, a v tednu preizkušenj so ji še večji izziv pomenile uganke, kot na primer, kje najde veganske izdelke. So na posebnih policah ali med navadnimi, se je spraševala.

V redakcijo so od gledalcev ves teden prejemali veganske jedi, nad čemer so bili navdušeni. »Tista punca … ali fant, ki je to naredil, vsaka čast,« smo na lastne oči videli Trebušaka kot pravega vase prepričanega moškega poskusiti neidentificirano jed in mimogrede okusili še njegov predsodek o spolni strukturi te sorte ljudi.

»Upam si staviti, da če bi vam pokrili oči in rekli, da jeste čisto navadno hrano, ne bi verjeli, da je veganska,« je bil po enem tednu zaključek poročevalke. Mesu se ne bo odrekla, je pa spoznala ogromno novih možnosti za jedilnike. »Na koncu odločajo naši možgani, prepričanja,« je ugotovila.

Ljudje se vse pogosteje odločajo za veganski način prehranjevanja zaradi onesnaževanja in negativnega vpliva na zdravje, so nam povedali ustvarjalci tega pogumnega eksperimenta. Potrudili so se, da je bilo zelo jasno, da so mesojedci in da bodo to tudi ostali. Pa tudi, da je ta cela zadeva z veganstvom nekaj, kar počnejo »drugi«. Toda hkrati je bilo lahko za najbolj zagrete mesojedce ravno to, da se prek zaslona o teh čudakih lahko pogovarjaš s svojimi o dinamični izkušnji, nekako pomirjujoče. Sploh če pomislimo na vik in krik ob občutku napadenosti, ki se pojavi že ob omembi zelenjave, kaj šele klavnic in toplogrednih plinov, in kaj šele, ko usta odpre vegan (pa ne, ko želi z njimi zajeti nekaj otrobov in trave). Morda je to edini način za razmislek o več fižola in manj krav. Glede na to, da je ta teden odrekanja potekal ravno v času, ko menda zaradi širjenja kmetijskih površin gorijo pljuča sveta, brazilski gozdovi (prvi čevapčič je novinarka lahko pojedla ravno na dan protestov mladih proti brazilski vladi), se menda lahko razveselimo vsaj takega eksperimenta.