Borut Mekina

 |  Mladina 35  |  Politika

Ultimat Šarčevi koaliciji

Če do jeseni koalicija ne bo ukinila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, Levica vlade ne bo več podpirala

Ni izključeno, da bo Marjan Šarec jeseni skupno politično pot namesto z zahtevno Levico nadaljeval z Novo Slovenijo.

Ni izključeno, da bo Marjan Šarec jeseni skupno politično pot namesto z zahtevno Levico nadaljeval z Novo Slovenijo.
© Uroš Abram

»Šarčev petorček vse bolj zanaša v desno,« je koordinator Levice Luka Mesec dejal poleti, ko je stranka prvič jasno izrazila nezadovoljstvo s sodelovanjem s koalicijo pod vodstvom premiera Marjana Šarca. Svet stranke je nato julija vladi postavil ultimat. »Če vlada do jeseni ne bo izpolnila obveznosti iz sporazuma in se odrekla desnim politikam, ne bomo podprli proračuna za prihodnji dve leti.« Zdaj pa so v stranki svoje grožnje še konkretizirali. Napovedali so vložitev dopolnitve zakona o zdravstvenem zavarovanju, s katerim želi Levica ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zakon bo Levica v parlamentarno proceduro vložila konec septembra, in če koalicija novembra rešitve ne bo podprla, Levica ne bo podprla proračunov. »Vlada še ima čas, da popravi smer. Preizkus bo jeseni,« je dejal Mesec.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Borut Mekina

 |  Mladina 35  |  Politika

Ni izključeno, da bo Marjan Šarec jeseni skupno politično pot namesto z zahtevno Levico nadaljeval z Novo Slovenijo.

Ni izključeno, da bo Marjan Šarec jeseni skupno politično pot namesto z zahtevno Levico nadaljeval z Novo Slovenijo.
© Uroš Abram

»Šarčev petorček vse bolj zanaša v desno,« je koordinator Levice Luka Mesec dejal poleti, ko je stranka prvič jasno izrazila nezadovoljstvo s sodelovanjem s koalicijo pod vodstvom premiera Marjana Šarca. Svet stranke je nato julija vladi postavil ultimat. »Če vlada do jeseni ne bo izpolnila obveznosti iz sporazuma in se odrekla desnim politikam, ne bomo podprli proračuna za prihodnji dve leti.« Zdaj pa so v stranki svoje grožnje še konkretizirali. Napovedali so vložitev dopolnitve zakona o zdravstvenem zavarovanju, s katerim želi Levica ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zakon bo Levica v parlamentarno proceduro vložila konec septembra, in če koalicija novembra rešitve ne bo podprla, Levica ne bo podprla proračunov. »Vlada še ima čas, da popravi smer. Preizkus bo jeseni,« je dejal Mesec.

V zakonu, ki ima zgolj 22 členov, Levica predlaga prenos dopolnilnega zavarovanja na javno zdravstveno zavarovalnico (ZZZS), izpad stroškov v višini skoraj 600 milijonov evrov pa bi pokrili s povišanjem prispevnih stopenj za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jih plačujejo zaposleni. Prispevne stopnje bi se povečale za od 1 do 2 odstotka. Po izračunu Levice bi bilo s tem 95 odstotkov prebivalstva, ki zdaj ne glede na socialni položaj plačuje za dopolnilno zdravstveno zavarovanje okoli 420 evrov letno, na boljšem. Ukrep bi bil tudi solidarne narave, saj bi tisti z nižjimi dohodki plačevali manj, predvsem pa bi bili na boljšem upokojenci in kmetje, ki prispevkov za dopolnilno zavarovanje ne bi več plačevali. Če poenostavimo: delavec s povprečno plačo, ki zdaj plačuje 35 evrov za dopolnilno zavarovanje, bi po novem plačeval 17 evrov. Celoten ukrep, pravijo v Levici, bi bil tudi narodnogospodarsko koristen, saj so tri zasebne zavarovalnice v zadnjih desetih letih za svoje administrativne stroške v povprečju na leto potrošile okoli 50 milijonov evrov – ta denar bi bil zdaj namenjen zdravstvu.

Po izračunu Levice bi bilo s tem 95 odstotkov prebivalstva, ki zdaj ne glede na socialni položaj plačuje za dopolnilno zdravstveno zavarovanje okoli 420 evrov letno, na boljšem.

Ali bo ta predlog za koalicijske partnerje sprejemljiv? Mesec je ob njegovi predstavitvi trikrat poudaril, da se je k ukinitvi dopolnilnega zavarovanja koalicija zavezala v svoji koalicijski pogodbi, ločeno od tega pa še v sporazumu z Levico za leto 2019. Toda v zadnjih 16 letih so se k ukinitvi dopolnilnega zavarovanja zavezali mnogi politiki – seveda s figo v žepu. Tudi novi minister za zdravje Aleš Šabeder pri reševanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni izkazal ravno pretirane ambicioznosti. Potem ko je prejšnji minister, Samo Fakin, dejal, da se bodo na ministrstvu reforme dopolnilnega zavarovanja lotili na začetku letošnjega leta, nam je Šabeder poleti odgovoril, da so spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju »med prioritetami ministrstva za to leto in aktivnosti potekajo po predvideni časovnici«. Reforma se je s pomladi premaknila na jesen in zdaj spet dalje v naslednje leto. Ta teden je Šabeder v intervjuju za STA dejal, da je reforma predvidena za junij 2020: »Ministrstvo je razrešitev vprašanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja predvidelo s spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi moral biti na vladi junija prihodnje leto.« Jasno pa je tudi, kaj pomeni Šabederjev stavek, da vprašanje ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja »ne sme biti odločitev ministra, politike, ampak stroke«.

Dopolnilno zavarovanje je sicer drago in nesolidarno. Po zadnji raziskavi iz leta 2014 v Sloveniji kar 22 tisoč oseb dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki se je od tedaj še dvakrat ali trikrat podražilo, ne zmore plačevati. Ker pa so kapitalski interesi komercialnih zavarovalnic v višini 60 milijonov evrov tako visoki, bo premier Marjan Šarec potreboval izredno veliko politične odločnosti, da bo predlagano reformo izpeljal. Vsaj za zdaj se zdi, da bo veliko lažje, če bo skupno politično pot namesto z zahtevno Levico nadaljeval z Novo Slovenijo, ki ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne podpira. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.