Damjana Kolar

 |  Kultura

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

Tokrat priporočamo razstavo Umetnost za nove dni: Zbirka Dravske banovine (1929-1941), premiero predstave Daniila Harmsa Umetnost je omara v režiji Ivana Peternelja, razstavo umetniškega tandema Christo & Jeanne-Claude: Skrita stvarnost, KAPA Records Fest, na katerem bodo nastopili: Haiku Garden, Lynch, The Canyon Observer in Darla Smoking, premiero gledališke postavitve Podgane, ki je nastala po motivu drame Hinkemann Ernsta Tollerja v režiji Marka Čeha.

Četrtek, 5. september

V Galeriji Kresija Ljubljana bodo ob 19.00 odprli razstavo keramičnih objektov Polone Demšar in Mojce Smerdu z naslovom Dotik spomina. Njuni keramični objekti so izrazito velike forme, so povečani idoli, so amfore, vaze ali vrči - so posode spomina. Keramični artefakti, rezultat dveh povsem različnih ustvarjalnih senzibilitet, ki oddajajo in prejemajo sporočila ter komunicirajo med seboj, tako kot z gledalci in s prostorom. Če so objekti Mojce Smerdu izrazito kiparsko občuteni volumni, delujejo forme Polone Demšar bolj dvodimenzionalno, so kot forme-znaki, oboji pa utelešajo spomin civilizacije. V Galeriji Krka Ljubljana pa bodo ob isti uri odprli razstavo slik Barbare Demšar z naslovom Igrišče.

V Cankarjevem domu Ljubljana bo ob 20.00 na zaključku 67. Ljubljana Festivala nastopil Izraelski filharmonični orkester. Dirigent: Zubin Mehta, solisti: Christopher Bouwman (oboa), Daniel Mazaki (fagot), Emanuele Silvestri (violončelo), David Radzynski (violina).

V Cirkulaciji2 (Tobačna) Ljubljana bo ob 21.00 na ogled multimedijski performans Otsukisama v izvedbi koletiva IvANKe (Iva Tratnik, Andreja Džakušič, Keiko Miyazaki), ki je poklon najbolj specifičnemu organu na ženskem telesu, ekspresivna igra svetlobnih in zvočnih učinkov, telesnih premikov in obraznih grimas, manifestacija strašljivega, čudnega, ugodja in praznovanja. Je poklon genitalijam in njihovim izločkom, njihovi povezanosti s cikli in procesi, poklon ženskemu in telesnemu v različnih življenjskih obdobjih. Govori o tistem, kar se neredko smatra kot neprijetno in nečisto, celo nespodobno, v njem se prepletajo sluzi ali pomanjkanje sluzi, menstrualna kri, poželenje in naslada.

V Narodni galeriji Ljubljana je od 5. septembra 2019 do 5. januarja 2020 na ogled razstava Umetnost za nove dni: Zbirka Dravske banovine (1929-1941), ki obsega 71 slik, kipov in del na papirju. Na ogled so dela realistov, vesnanov, impresionistov in umetnikov iz 30. let 20. stoletja. Med njimi najdemo družbenokritične podobe Hinka Smrekarja in krajine Riharda Jakopiča in Matije Jame, nekaj je upodobitev ključnih trenutkov iz slovenske zgodovine, kot so pokristjanjevanje, ustoličevanje vojvod in kmečki upori, še posebno pa je izpostavljena monumentalna kompozicija Gojmirja Antona Kosa. Avtor razstave: Michel Mohor

Hinko Smrekar: Deveta dežela (1919)

Hinko Smrekar: Deveta dežela (1919)

Petek, 6. september

Na Lendavskem gradu bodo ob 19.00 odprli razstavo Christo & Jeanne-Claude: Skrita stvarnost, na kateri bodo predstavljeni najzanimivejši in najbolj znani projekti umetniškega tandema, kot so oviti pariški Pont Neuf (1975–1985), Senčniki, ki so jih postavili sočasno v Kaliforniji in na Japonskem (1984–1991), prekriti Reichstag (1971–1995) in Vrata iz leta 2005, ki so bila na ogled v newyorškem Centralnem parku. Njuno več kot petdesetletno umetniško delovanje bo prikazano s fotografijami, grafikami, kolaži in različnimi predmeti, povezanimi s tem.

V Galeriji Hiše kulture Pivka bodo ob 19.00 odprli razstavo Marka Šajna z naslovom Izgubljen v prostoru. Izhodišče njegovega ustvarjanja je vseskozi risba, ki jo razume kot najbolj pristen način umetniškega izražanja, in to velja tudi za njegovo slikarstvo. V preteklem obdobju se je posvečal pretežno abstrakciji, v zadnjem času pa se vse bolj posveča izbranim figuralnim motivom. V ospredju njegovega zanimanja je stilizirana človeška figura, ki jo skuša prikazati s čim manj potezami in barvnimi ploskvami, a pri tem še vedno ohraniti osnovno formo in občutek gibanja. V najnovejši seriji slik raziskuje razmerje med figuro in prostorom, ki je ekvivalenten platnu. 

V TAM-TAMovi Ulični galeriji na Vegovi Ljubljana bodo ob 19.00 odprli razstavo fotografij Janeza Pelka Dim in kri, ki je nastala v koprodukciji z Loškim muzejem. Serija fotografij je bila ustvarjena kot enkraten projekt z namenom ilustracije pesniške zbirke fotografovega dobrega prijatelja Aleša Češnovarja, tudi priznanega glasbenika. Pisal je o življenju in smrti, ljubezni in strasteh, radosti in demonih, sli in bolečini. Fotografije so bile posnete, ko je bil Aleš že hudo bolan, knjiga pa je bila izdana dva dni preden je umrl.

V Skladišču Mladinskega pri Novi pošti  Ljubljana bo ob 20.30 premiera predstave Daniila Harmsa Umetnost je omara, ki bo izhajala iz nepredvidljivega Harmsovega sveta, ki nas nagovarja v poetičnem jeziku na meji med tragičnim in komičnim. Potopila se bo v poezijo, ki je hkrati otroška igra in igra domišljije v vrtoglavem svetu sanjskih podob in nadrealnih prizorov, oblitih z nenavadno eksistencialno žalostjo. Režija in izbor besedil: Ivan Peternelj

© Matej Peternelj

Sobota, 7. september

Na Letnem vrtu & Gala hali (Metelkova) Ljubljana bo ob 19.00 v okviru 26. obletnice AKC Metelkova mesto potekal KAPA Records Fest, na katerem bodo nastopili: Haiku Garden, Lynch, The Canyon Observer in Darla Smoking. Po koncertu: balans DJ set

qUm8Kju8j1Q

Nedelja, 8. september

V Gledališču Glej Ljubljana bo ob 22.00 premiera gledališke postavitve Podgane, ki je nastala po motivu drame Hinkemann Ernsta Tollerja. Njegov tekst sto let kasneje z enako ostrino zareže v sodobno klavstrofobično družbo, ki se vse bolj obrača v globalno skrajno desnico. Na eni strani smo priča ekstremnim desničarskim politikam strank, na katere sredinsko-leve politične opcije v pomanjkanju idej, kako zaustaviti populizem, odgovarjajo z žicami ekstremnega centra. Na drugi strani se množijo dnevni mikrofašizmi vsakega izmed nas, od tistih bolj aktivnih potez do nezmožnosti upora in solidarnosti, ko se iz središč družbe potiska neželene populacije; uporabnike drog, seksualne delavce, berače, brezdomce, migrante, revne in vse ostale, ki ne sodijo v bleščečo kuliso kapitalistične zgodbe o uspehu. Gledališka postavitev, ki preči meje gledališča in prehaja v vizualni svet, ne pušča prostora za beg od temeljnega vprašanja: smo sposobni ne le misliti utopijo, temveč jo tudi živeti? Gesta je namreč jasna: v svetu, kjer se z njegovo pogubnostjo nismo sposobni soočiti, smo vsi pač lahko le nezaželena populacija. Režija: Marko Čeh, ponovitve: 9., 10. in 11. septembra

© Ivian Kan Mujezinović

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.