Več kot devet let zapora za opozicijsko političarko

Tožilstvo ji je med drugim očitalo žaljenje republike, javno žaljenje javnih uslužbencev in ščuvanje

Sodišče v Istanbulu je regionalno vodjo opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) Canan Kaftancioglu obsodilo na več kot devet let zapora zaradi teroristične propagande in žaljenja predsednika. »V tej državi se sodnih odločitev ne sprejema po zakonodaji, ampak se zakonodajo prikroji želenim kaznim,« je bila po poročanju STA po sojenju kritična Kaftancioglujeva.

Opozicijski političarki je sicer grozilo 17 let zapora, sodišče pa jo je obsodilo na devet let in osem mesecev. Tožilstvo ji je med drugim očitalo žaljenje republike, javno žaljenje javnih uslužbencev in ščuvanje. Sodišče jo je spoznalo krivo tudi v teh točkah. Obtožbo so osnovali na njenih tvitih med letoma 2012 in 2017.

Opozicijski političarki je sicer grozilo 17 let zapora, sodišče pa jo je obsodilo na devet let in osem mesecev.

Po poročanju Middle East Eye je predstavnik stranke CHP napovedal, da se bodo na sodbo pritožili. Kaftancioglujeva je kot vodja CHP v Istanbulu zelo pomembna podpornica svojega kolega Ekrema Imamogluja, ki je bil junija izvoljen za župana gospodarske metropole. CHP je takrat prvič po več letih od vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) prevzela eno najbolj pomembnih županskih mest v državi. Pri CHP so tako po sojenju očitali AKP, da se želijo na ta način maščevati za poraz na volitvah. Ekrem Imamoglu je bil pripravljen na sodišču pričati v prid Kaftancioglujevi.

Ta je na sodišču zavrnila očitke, da je žalila predsednika države Tayyipa Erdogana. Trdila je, da je kritizirala le predsednika politične stranke, kar so razlagali kot žalitev predsednika. Sodnike je spomnila, da je Evropsko sodišče za človekove pravice, katerega sodbe veljajo tudi v Turčiji, v preteklosti v podobnih primerih odločilo njej v prid. Ves čas je tudi ponavljala, da domnevnih kaznivih dejanj ne obžaluje.

Pred sodno dvorano se je po poročanju Süddeutsche Zeitung zbralo več sto podpornikov. Na plakatih, ki so jih nosili, je bilo mogoče prebrati, da »ženske ni mogoče ustrahovati, zato jo pustite pri miru, gospodje«.