Pogledi na krajine

Četrta edicija Festivala fotografije Maribor je posvečena krajini in okolju

V organizaciji Fotokluba Maribora bo med 17. septembrom in 5. oktobrom potekal Festival fotografije Maribor 2019, ki se letos posveča krajini in okolju. Z razstavami, ki predstavljajo predvsem sodobno umetniško obravnavanje te teme, jo bo festival osvetlil z različnih plati. Fotografske tehnike, formalni in vsebinski izzivi, ekologija, politika, znanost, domišljija, pa tudi sama definicija motiva znotraj umetnostno zgodovinske stroke so zelo aktualne tematike, s katerimi se ukvarjajo tako umetniki in strokovnjaki kot tudi širša javnost. V okviru festivala se bo zvrstilo 30 razstav na 26 prizoriščih, dogajanje pa bodo pospremile še delavnice, predavanja, vodstva po razstavah in projekcije filmov.

"Eden od najpogostejših motivov v fotografiji je krajina, naj gre za pogled iz narave ali na kraje, ki jih je ustvaril človek, torej arhitekturo. Arhitektura v tem primeru predstavlja kulturno krajino, torej krajino, ki je splet domišljije in možnosti materialne realizacije. Kultura in Narava sta bili še pred kratkim, mogoče še pred dobrimi 200 leti dve jasno določljivi in ločeni kategoriji v dojemanju sveta. Kultura je vztrajno vdirala v naravo do mere, ko so nekateri znanstveniki označili trenutno geološko obdobje poimenovali antropocen, saj je postalo jasno, da človeška dejavnost vpliva na globalne procese.

Vendar tudi narava ves čas vdira v kulturo. Nekoč so menili, da je potrebno naravo krotiti in da jo človek s svojim razumom lahko tudi ukroti, vendar se vedno znova kaže, pa čeprav le z regratovo bilko na sredi asfaltiranega parkirišča, kako tanka plast je človekova zavest in dejavnost, ki izhaja iz nje. Poleg tega se je narava krepko napihnila, da sega že preko meja vidnega vesolja. Narava, divjina, nezavedno, kakor koli že imenujemo, vdira vedno znova skozi najmanjše razpoke in tudi silno in rušilno kar vse povprek", je zapisal kurator festivala Vasja Nagy.

V Razstavišču artKIT Kibla se predstavlja Miran Mišo Hochstätter, ki nas s serijo fotokolažev z naslovom Nature morte 1975 ozavešča o problematiki industrijskega onesnaževanja v prvi polovici 70. let 20. stoletja. Naš nezdrav odnos do Zemlje s svojimi dramatičnimi, estetsko vabljivimi fotografijami prikaže tudi Bojan Golčar, ki v fotografije fizično poseže, tako kot človek s svojimi dejanji posega v naravni prostor.

Kam nas lahko pripeljejo naša nepremišljena poseganja v naravo nam s svojimi fotografijami prikaže Sissa Micheli, ki jo Eolski otoki spominjajo na post-apokaliptično stanje v katerem bomo prisiljeni preživeti v izredno ekstremnih razmerah.

Z vprašanjem resničnosti se poigrava DK (Damjan Kocjančič), ki nas prepriča, da smo skozi fotografije prepotovali ves svet, v resnici smo se gibali zgolj v radiu 100 metrov okoli njegovega studia. Med tem, ko Ana Kučan fotografira v parku dvorca Versailles in v kontrast postavlja obdobje baročnega oblikovanja vrtov in današnjega odnosa do starih parkov.

Kontrast med "tedaj" in "sedaj" na razstavi z naslovom Devetdeseta v Fotografskem muzeju išče tudi fotograf Imre Szabo, ki je fotografiral na bojiščih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Avtor se skupaj z nami sprašuje, če smo se česa naučili iz pretklih dogodkov in tudi, če smo pripravljeni na popravni izpit v prihodnosti. 

V Umetnostni galeriji je na ogled retrospektivna razstava Stojana Kerblerja, ki vključuje najobširnejši pregled njegovih del. Kot član avantgardne fotografske skupine Mariborski krog bo Kerbler skupaj z drugimi člani predstavljen tudi v dokumentarnem filmu o fenomenu fotografije Mariborskega kroga.