Teja Reba: Feminizem se ne ukvarja zgolj z žensko

Umetniška vodja festivala Mesto žensk poudarja, da vloga feminizma v kulturi in umetnosti omogoča vpogled v manj vidne zgodbe

Do 13. oktobra bo v Ljubljani potekal 25. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki letos v središče postavlja žensko zgodbo. Ob jubileju organizatorke namreč ugotavljajo, da promocija žensk v kulturi, izpostavljanje ženskega zornega kota in zagovor ženske enakosti po 25 letih ni nič manj nujna kot je bila nekoč. Umetniška vodja festivala Teja Reba je v pogovoru za STA med drugim spregovorila o tem, da je vloga feminizma v kulturi in umetnosti pomembna, ker omogoča vpogled v manj slišane, manj vidne zgodbe, zvoke in podobe in gledalcu pomaga le-te umeščati in interpretirati.

"Konec 80. in na začetku 90. let so civilne in aktivistične skupine pokrivale širok spekter vprašanj - od zastopanosti žensk v javni sferi do problema nasilja v zasebni sferi, od lezbičnega aktivizma do reproduktivnih pravic. Ta gibanja so vsekakor pripomogla k nastanku obeh ključnih institucij ob osamosvojitvi - urada za žensko politiko in komisije za žensko politiko v DZ. Prvi festival Mesto žensk je leta 1995 nastal v organizaciji urada za žensko politiko. Mesto žensk je lep primer tistega časa, prisotna je bila zavest, da žensko politiko soustvarja več deležnikov, delujočih tako v polju civilne družbe in politike kot tudi v kulturi in umetnosti. Kar velja poudariti ob začetkih Mesta žensk je, da je festival v eni sapi afirmiral mnoge feministične agende, se pravi promocijo žensk v kulturi, feministične teme in sodobno umetnost kot tako. To je bila edinstvena iniciativa v Evropi za tisti čas. Danes si težko predstavljamo, da bi nek urad naredil tako radikalno in progresivno gesto," je v pogovoru povedala Teja Reba. 

"Mesto žensk je lep primer tistega časa, prisotna je bila zavest, da žensko politiko soustvarja več deležnikov, delujočih tako v polju civilne družbe in politike kot tudi v kulturi in umetnosti. Kar velja poudariti ob začetkih Mesta žensk je, da je festival v eni sapi afirmiral mnoge feministične agende, se pravi promocijo žensk v kulturi, feministične teme in sodobno umetnost kot tako."

Zaradi svoje vidnosti in izpostavljenosti je prvi festival sprožil burne reakcije. Iz političnih vrst pa tudi iz medijev so se vrstili zapisi v slogu "hvala bogu, da se je festival končal, da bomo lahko končno zdrgnili kri iz Cankarjevega doma" ali "histerične lezbijke smradijo po mestu". "Levo usmerjena sredina se je spraševala, zakaj tak festival sploh potrebujemo, v smislu, da gre za invazijo zahodnega liberalnega feminizma, mi pa smo vendar, kot država s socialistično preteklostjo, z zagotavljanjem enakosti žensk to stopnjo že dosegli. Desno usmerjena struja je v osnovi problematizirala nastanek takšnega festivala. Zdi se, da je bil festival za mnoge problematičen in zanimivo je, da se je že leto po prvi izdaji ustanovila nevladna organizacija, torej Društvo Mesto žensk, ki je prevzela organizacijo festivala in sčasoma še številne druge aktivnosti. Naj se s tem ukvarjajo na margini!" je poudarila.

Teja Reba ugotavlja, da smo po eni strani smo z odpiranjem vprašanj o enakosti spolov, o enakih možnostih in o nasilju nad ženskami globalno priča določeni senzibilizaciji družbe. Danes več ženskih tem in zgodb prihaja v ospredje, predvsem v navezavi na kampanjo Jaz tudi, dodaja. 

"Levo usmerjena sredina se je spraševala, zakaj tak festival sploh potrebujemo, v smislu, da gre za invazijo zahodnega liberalnega feminizma, mi pa smo vendar, kot država s socialistično preteklostjo, z zagotavljanjem enakosti žensk to stopnjo že dosegli. Desno usmerjena struja je v osnovi problematizirala nastanek takšnega festivala."

O vlogi feminizma danes je poudarila, da je še vedno pomemben, saj omogoča vpogled v manj slišane, manj vidne zgodbe, zvoke in podobe in nam pomaga le-te umeščati in interpretirati."Feminizem se ne ukvarja zgolj z žensko. Ravno zaradi lastne deprivilegirane izkušnje in razumevanja zgodovine izključenosti je senzibilen tudi za vse ostale boje v družbi."

Zgodovino so pregovorno pisali moški, Mesto žensk pa letos odpira temo #HerStory (njena zgodba). "Ženski del je vedno znova umanjkal, saj so se večinoma vrednotili moški dogodki. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da ne štejemo niti sto let, odkar so ženske politično in ekonomsko neodvisne. Pogled nazaj je pomemben, ker nam ob razkrivanju tistega, kar nam ni bilo vidno, ponudi tudi drugačno perspektivo. Pogled nazaj je vselej povezan s pogledom naprej. Na ta način tudi mislimo to 25. edicijo festivala, v kateri žensko zgodovino povezujemo z žensko zgodbo, to dvoje je močno prepleteno. Izbira je (bila) za ženske onemogočena z mnogimi močnimi družbenimi in telesnimi silami, vendar navkljub temu ženske nosimo odgovornost za realizacijo svojih zmožnosti preko skupne emancipacije. Verjamem, da je Mesto žensk eden od teh prostorov," pojasnjuje Teja Reba.