8. 10. 2019 | Svet
Kako bi moral Bernie Sanders odgovarjati na nesmiselna vprašanja o Venezueli
Zakaj se Sanders pri svojih odgovorih ne sme več omejevati na »Venezuela je slaba, Skandinavija je dobra«
Bernie Sanders
© Lorie Shaull / WikiCommons
Novinarji naj prenehajo enemu od vodilnih demokratskih predsedniških kandidatov Bernieju Sandersu postavljati nesmiselna vprašanja o Venezueli. Če jih bo še dobival, bi moral nanja odgovarjati bolj natančno in strateško. Trditve, da je njegova različica demokratičnega socializma to, kar se je zgodilo v Venezueli, so absurdne, na spletnem časniku Jacobin pišeta Michael Brooks in Ben Burgis.
Vprašanja, ki se nanašajo na Venezuelo, bi po njunem mnenju moral izkoristiti kot priložnost, da pouči Američane, kako zapletena je politika v regiji, pa tudi o škodi, ki so jo s svojo politiko v Latinski Ameriki naredile ZDA. Leta 2016, ko se je Sanders s Hillary Clinton potegoval za nominacijo demokratske stranke za kandidata za predsednika ZDA, so njegovi podporniki in kritiki ugotavljali, da je zunanja politika njegova šibka točka. Tokrat, v kampanji za volitve leta 2020, temu ni tako.
Moderator Jorge Ramos je na razpravi demokratske stranke Sanders vprašal, zakaj venezuelskega predsednika Nicholasa Madura ne imenuje »diktator«, pa tudi, »kakšne so razlike med vašo različico socializma« in tisto »v Venezueli, na Kubi in v Nikaragvi«. Bernie Sanders mu je odgovoril, da so Kanada in skandinavske države uzakonile pomembne socialne programe ne da bi za to žrtvovale demokracijo. Maduro pa je zanj »zloben tiran«, kar je najhujša obsodba voditelja tuje države, s katero ZDA niso v vojni, ki jo je mogoče pričakovati od pomembnega politika.
Seveda je Maduro naredil veliko takega, kar si demokratični socialist, kot je Sanders ne bi in ne bi smel privoščiti. Vlado v Venezueli je mogoče označiti kot avtoritarno in pokazati na njene napake na področju gospodarstva, ne gre pa je primerjati s Savdsko Arabijo. Venezuelska vlada namreč nikogar ni obglavila ali križala.
Vlado v Venezueli je mogoče označiti kot avtoritarno in pokazati na njene napake na področju gospodarstva, ne gre pa je primerjati s Savdsko Arabijo.
Bolivarska revolucija, ki jo je izvedel Madurov predhodnik Hugo Chavez, je prinesla nekaj pomembnih uspehov. Stopnja brezposelnosti in ekstremne revščine se je v času prvega Chavezovega mandata prepolovila. Umrljivost otrok se je zmanjšala z 20 na 13 na tisoč rojstev. To je bilo doseženo ob opoziciji, ki je skušala te uspehe zminirati na različne načine, od tega, da bi delodajalci odpustili stavkajoče delavce, do izvedbe vojaškega udara s podporo ZDA v letu 2002.
Če se Sanders pri svojih odgovorih omejuje na »Venezuela je slaba, Skandinavija je dobra«, njegovi poslušalci ne morejo izvedeti, zakaj je Skandinavija dosegla veliko več od Venezuele. Norveška ima lahko velikodušno državo blaginje ob uzakonitvi bistveno zmernejših programov od Chavezovih, ker je družba za pridobivanje nafte v državni lasti. Zakaj ima Norveška lahko stabilno gospodarstvo in delujoč demokratični sistem ob visoki stopnji državnega lastništva gospodarskih virov in visokih izdatkih za socialo, Venezuela pa ne?
Zakaj ima Norveška lahko stabilno gospodarstvo in delujoč demokratični sistem ob visoki stopnji državnega lastništva gospodarskih virov in visokih izdatkih za socialo, Venezuela pa ne?
Odgovor na to vprašanje je zapleten in ga ni mogoče omejiti na en dejavnik. Ni dvoma, da so venezuelski voditelji delali napake, v nobenem primeru pa ni mogoče izključiti vmešavanja ZDA ne samo v Venezueli, ampak nasploh v Latinski Ameriki. Tudi ko je bila Chavezva država blaginje na vrhuncu, je Venezuela imela manjši javni sektor kot številne evropske države. Države, kot sta Norveška in Švedska, si ga lahko privoščijo, ker se jim ni treba bati, da bodo ZDA prek lokalnih plutokratov tam podpirale eskadrone smrti ali vojaške udare.
Bi se Sanders politično ustrelil v nogo, če bi to izpostavil? Michael Brooks in Ben Burgis menita, da ne, ker je javnost v ZDA vse bolj sita neskončnih vojn in delovanja ZDA kot svetovnega policista. Poleg tega je bil Sanders že večkrat na pravi strani. Zaradi tega bi moral izkoristiti bedasta vprašanja o Venezueli kot priložnost, da pojasni, zakaj bi vodil povem drugačno zunanjo politiko kot njegovi predhodniki. Če bo sedanjega predsednika Donalda Trumpa nasledil nekdo, kot je Joseph Biden, se bo na tem področju zelo malo spremenilo. Sanders kot predsednik ZDA ne bi poskrbel za zmanjšanje gospodarske neenakosti samo doma v ZDA, ampak tudi v državah v razvoju povsod po svetu, sta prepričana Michael Brooks in Ben Burgis.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.