Ni države, v kateri ne bi kršili delavskih pravic

Tudi Evropa ni več za zgled. Potrebujemo nov socialni sporazum med delavci, vladami in podjetji v času, ko ljudje izgubljajo zaupanje v demokracijo. Čas je za spremembo pravil.

ITUC (International Trade Union Confederation), ki je glavna svetovna sindikalna organizacija in zastopa interese delavcev z vsega sveta, je objavila novo (šesto) poročilo o spoštovanju pravic delavcev po svetu. V njem opozarja, da je demokracija v krizi. Sistematično uničevanje temeljev demokracije na delovnem mestu in nasilno preprečevanje stavk in protestov ogroža mir in stabilnost. Zaradi ukinitve socialnega sporazuma med delavci, vlado in delodajalci se je število držav, ki delavcem ne zagotavljajo pravice do ustanovitve sindikata oziroma pridružitve sindikatu, letos v primerjavi z lani povečalo z 92 na 107. Poročilo obravnava 145 držav. Slovenija je med tistimi, za katere na ITUC nimajo podatkov.

V vseh regijah na svetu letos beležijo povečanje izključevanja delavcev, največjo rast so zaznali v Evropi, kjer 50 odstotkov držav določenim skupinam delavcev z zakonodajo ne zagotavlja delavskih pravic. Še lani je bilo takšnih držav 20 odstotkov.

ITUC nadalje opozarja, da nova tehnologija delodajalcem omogoča uporabo različnih mehanizmov, da delodajalcem delavcem ni treba plačati niti minimalne plače in da zanje ne velja delavska zakonodaja. Krinka, s katero se izogibajo zakonskim obveznostim glede pravic delavcev, se imenuje prožnost in delo prek platform. »Dostojnega dela in pravic ne zagotavljajo podjetja, ki se izogibajo pravilom in regulativi,« piše v poročilu.

Dostojnega dela in pravic ne zagotavljajo podjetja, ki se izogibajo pravilom in regulativi.

Noben delavec ne bi smel biti prikrajšan za pravice, ki jih ima po delavski zakonodaji, zato, ker je njegov delodajalec izbral poslovni model, ki ne priznava odgovornosti delodajalca, ali vlada noče sprejeti zakonodaje, ki predpisuje delavske pravice. ITUC opozarja, da vedno več vlad podpira izkoriščanje delavcev ali dovoljuje izogibanje zakonu, zato so delavci prisiljeni delati v neformalnem sektorju gospodarstva.

Analiza podatkov za zadnjih šest let je pokazala sistematične poskuse spodkopavanja svobode in demokracije. Napadi na temelje demokracije na delovnem mestu so povzročili rast negotovih nizko plačanih služb. Ob tem, ko je svet danes več kot trikrat bogatejši, kot je bil pred tridesetimi leti, je neenakost glavno tveganje. Več ljudi gre zvečer spat lačnih, kot se jim je uspelo rešiti revščine, piše v poročilu.

Kar 85 odstotkov od 145 držav, ki jih obravnava poročilo, je letos delavcem kršilo pravico do stavke. Med državami, v katerih so s sodnimi odločbami prekinili stavko, je iz Evrope navedena Hrvaška. Pravico do pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe je kršilo 80 odstotkov držav. V Evropi so v poročilu izpostavljene Estonija, Nizozemska, Norveška in Španija, kjer podjetja tradicionalno iščejo poti za zmanjševanje ali izogibanje zagotavljanju pravic delavcev.

Noben delavec ne bi smel biti prikrajšan za pravice, ki jih ima po delavski zakonodaji, zato, ker je njegov delodajalec izbral poslovni model, ki ne priznava odgovornosti delodajalca, ali vlada noče sprejeti zakonodaje, ki predpisuje delavske pravice.

Uradniki so ovirali registracijo sindikatov v 59 odstotkih držav, med njimi ni nobene iz Evrope. Tudi med desetimi državami, ki letos najbolj kršijo pravice delavcev, ni nobene iz Evrope. To pa ne pomeni, da v Sloveniji ni na voljo izdelkov in storitev, ki so jih naredili ljudje v državah, ki delavske pravice najbolj grobo kršijo. V desetih od 145 držav, ki jih obravnava poročilo, so letos bili umorjeni člani sindikatov. Med njimi je tudi Italija. Delavci so bili izpostavljeni nasilju v 52 državah.

V času protestov proti koncernom, politikom in vladam, ker ne delajo v korist delavcev, se poskusi držav, da bi utišale ljudi, v stopnjujejo, opozarja Sharan Burrow, generalna sekretarka ITUC. Pravico do svobode govora in združevanja po njenih podatkih krši 58 držav, v 72 odstotkih držav imajo delavci zagotovljen le omejen dostop do sodišč ali ga sploh nimajo. Število držav, kjer so bili delavci žrtve arbitrarnega pridržanja in pripora se je od lani do letos povečalo z 59 na 64.

Sindikati so v prvih vrstah boja za demokratične pravice in svoboščine, ki so ogrožene zaradi pohlepa koncernov katerega ujetniki so vlade, ki delujejo proti pravicam delavcev. »Potrebujemo nov socialni sporazum med delavci, vladami in podjetji v času, ko ljudje izgubljajo zaupanje v demokracijo. Čas je za spremembo pravil,« pravi Sharan Burrow.