Dashuri, amore, ljubav, ljubezen

Na odru igralci in igralke zasedejo svoja mesta in večer štirih jezikov se lahko začne. Godli bodo, peli in plesali, predvsem pa pripovedovali o ljubezni. S temnim glasom prva začne pripovedovati mlada albanska igralka Krist Lleshi z izredno odrsko prezenco. Govori v albanščini, prav veliko nas ne razume njene materinščine, kljub temu pa zaradi dostojanstvene drže, pomenskih poudarkov v govoru, obrazne mimike in njene osredotočenosti razumemo sporočilo na neki drugi ravni, ki je čutna in obče človeška. Igralci in igralke si izmenjujejo poglede, misli in besede, sčasoma začno, tako drug za drugim, njeno pripoved simultano prevajati v italijanščino, črnogorski jezik in slovenščino. Občinstvo počasi lušči pomene in spoznava besede teh tako različnih jezikov: dashuri, l’amore, ljubav, ljubezen ... V zraku trepeta pričakovanje, kako bodo nastopajoči, ki prihajajo iz štirih različnih držav – Albanije, Italije, Črne gore in Slovenije –, izpeljali ta avtorski projekt. Večina med njimi se pred tem še ni nikoli srečala, združila jih je koprodukcija črnogorskega in slovenskega gledališča. Dva meseca so skupaj z režiserjem preživeli na vajah ter dan za dnem prinašali tja svoje zgodbe in prigode, prepevali ljubezenske pesmi, plesali ter brskali po ljudskem izročilu svojih narodov.

»Glede na to, da smo iz štirih držav, se igramo z jeziki, tako kot se ljubezen igra s svojim lastnim jezikom. In vsakič znova skuša najti jezik same sebe,« razloži izhodišče projekta Jernej Lorenci, režiser z osebnim in posebnim pristopom, ki mu je tudi pri tej predstavi podobno kot pri predstavah Visoška kronika in Kralj Ubu uspelo ustvariti prostor za iskrenost in čustva, ustvarjalnost in drznost, s tem pa tudi sproščeno razpoloženje, odprto za humor, iskrive misli, spontane kretnje in besedne bravure igralcev in igralk. Prav to, da je predstava skupni projekt, da je vsak prispeval svoj delež, je tisto, kar je sodelujoče napolnilo z dodatno energijo, čutijo odgovornost za vsak delček predstave in jo zato izpeljejo prisrčno iskreno, čutno in igrivo, a ne brez resne refleksije.

Pogovori o ljubezni posegajo globoko v mitologijo in ljudske običaje vseh štirih narodov. Pripovedi tečejo na preseku sodobnega čustvovanja in starih kodiranih in predpisanih pravil obnašanja. Pripovedujejo o ženitovanjskih običajih v Albaniji, Črni gori, Sloveniji in Italiji. Preplet vseh pa povezuje italijanska svatbena pesem o sedemdnevnem nevestinem jedilniku. Interpretira jo temperamentni italijanski igralec Daniele Gaggianesi, ki je poudaril, da gre pri pripovedovanju zgodb predvsem za pazljivo poslušanje drugih. Tako pripovedujejo presunljivo zgodbo o treh bratih iz albanskih gora: žena najmlajšega izmed njih se je iz velike ljubezni do njega pustila živa zazidati zaradi neke čudne prerokbe starega pastirja; pripovedujejo zgodbo treh sester iz črnogorskega »fjorda«, Boke Kotorske, ki so čakale italijanskega kapitana, da se vrne in eni izmed njih podari ljubezen, a čakale so zaman vse do smrti. Pripovedujejo zgodbo iz Dantejeve Božanske komedije o nesrečnih zaljubljencih, kako se objeta vrtinčita v viharju v enem od prvih krogov pekla, in pripovedujejo zgodbo o Črtomiru in Bogomili. V drugem delu so se osredotočili na dvorjenje in »osvajanje« v živalskem svetu. Duhovito in domiselno so prikazali, kako levinja prisili lenobnega leva k nekajsekundnemu koitusu ali kako se prasec naslaja med tridesetminutnim orgazmom, pa ples albatrosov, pri katerem samec dvori samici z utrujajočimi ponavljajočimi se gibi, in frfotajoči nojev paritveni ples. Vse je odplesano humorno in z neverjetno energijo, strastno sta bila odplesana tudi albanska rugova in italijanska tarantela. To je fizično zahtevna predstava in nastopajoči so svoje delo opravili odlično. Srđan Grahovac z elegantno ležernostjo, prisrčno odkritosrčnostjo in močno odrsko prezenco spominja na našega pokojnega Jerneja Šugmana. Mladi Matia Llupa je gracilen igralec z notranjo energijo, zna biti zdaj elementarni moški, zdaj subtilnež, podobno kot Janez Škof, ki nas prav nikoli ne pusti na cedilu, vedno natančen v interpretaciji, hkrati pa prijetno spontan in hudomušen. Zvezdana Novaković briljira z ustvarjalnim in prodornim glasom, njen glasbeni in igralski prispevek sta nepogrešljiva. Maruša Majer je svoje delo opravila dobro, tako kot tudi italijanska igralka Barbara Folchitto. Prijetno pa sta presenetili in očarali mladi črnogorski igralki Karmen Bardak in nadvse obetavna enaindvajsetletna Jelena Laban. Predstava je odlična, duhovita in hkrati trpko resna, igralci pa prisrčno predani skupnemu projektu.

Gledališka predstava:
Pogovori o ljubezni, avtorski projekt
Kdo: režiser Janko Lorenci, šest igralk in štirje igralci
Kje: SNG Drama Ljubljana
Kdaj: 18. 10. in 6. 11. ob 19.00