Javno pismo slovenskih umetnikov ob objavi članka Petra Raka v Delu

"Znak alarmantne tabloidnosti in žalostno nizkih strokovnih kompetenc novinarskega dela v nekoč uglednem časopisu"

Prispevek novinarja Petra Raka z naslovom Nov začetek ali začetek konca?, ki je bil 19. oktobra 2019 objavljen na naslovnici Sobotnega Dela je znak alarmantne tabloidnosti in žalostno nizkih strokovnih kompetenc novinarskega dela v tem nekoč uglednem časopisu. Časopis, ki mu javne kulturno-umetniške institucije še vedno plačujejo visoke zneske za oglaševanje svojih dogodkov in ki ima že dobro desetletje velike težave s strokovnim novinarskim in kritiškim pisanjem o domači umetniški in kulturni produkciji, se je odločil neko interno sistemsko protislovje javnih kulturnih institucij, v katerih so zaposleni vselej neprimerno močneje zaščiteni kot njihovi umetniški programi in kjer vsaka menjava umetniških vodstev neizbežno pripelje do notranjih opozicij v kolektivih, napihniti s stopnjo senzacionalizma, ki ga v Delu že vrsto let ni bil deležen noben umetniški in kulturni dogodek.

Bili so časi, ko so novinarji kuturne redakcije Dela dovolj dobro poznali kulturo, umetnost in njun produkcijski javni sistem, da so lahko s svojimi kompetencami razvidno ločili resnične estetske in sistemske probleme od profanih delovno-organizacijskih zagat dveh nazadovoljnih uslužbencev, ki sta zaradi svojih osebnih inetresov pripravljena zavajati javnost z neresnicami o trenutnem vodstvu in umetniški produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. Ker so kritiško-publicistične in novinarske kapacitete Delove kulturne redakcije že pred dobrim desetletjem nadomestili lokalni dopisniki, kakršen je Peter Rak, ti preprosto ne zmorejo več tovrstnega uvida. Tako se medijski prostor namenja trditvam, ki jih je mogoče za neresnične prepoznati tudi brez posebnih strokovnih kompetenc. Težko je oceniti, kakšna kulturniško-novinarska sprega je načrtovala ta napad, s katero si je slovenska kultura po dolgem času mimo kulturnega praznika prislužila objavo na časopisovi naslovnici, a posvem jasno je, da si je zanj zelo premišljeno izbrala trenutek, ko je Slovensko mladinsko gledališče pred novim umetniško-vodstvenim ciklom.

Slovensko mladinsko gledališče se je pred petimi leti, ko sta njegovo vodstvo v tandemu prevzela Tibor Mihelič Syed in Goran Injac, s svojim umetniškim programom prelevilo v eno najvznemirljivejših sodobnih umetniških institucij, ki v tem obdobju deluje v Republiki Sloveniji. V spremenjenih časih, v katerih trenutno živimo, je to vodstvo s svojim vrhunskim kuratorskim pristopom k ustvarjanju repertoarja eno redkih domačih gledališč, ki se sodobnim družbenim, kulturnim in političnim problemom, s katerimi se trenutno sooča sodobna stvarnost, ne izogiba z eskapistično gedališko zabavo, ampak razume, kaj pomeni v tem trenutku ustvarjati umetnost. Povsem jasno je, da tovrstna drža ne more biti vsem všeč. Če kaj, potem trenutno vodstvo SMG razume javno funkcijo sodobne umetniške ustanove in jo s svojim umetniškim programom tudi izpolnjuje. V obdobju, ko so javne umetniške institucije izpostavljene sistemski eroziji zaradi primankljajev v financiranju, je eno redkih gledališč, ki s svojim umetniškim programom ni pripravljeno sprejemati kompromisov, s katerimi bi imelo ves čas zagotovljene polne dvorane. To tudi ne more biti cilj javnega financiranja umetnosti. Programska enota Nove pošte, ki jo skupaj ustvarjata SMG in Zavod Maska, bi v trenutni prekarnosti nevladnega sektorja, ki deluje na področju scenskih umetnosti, težko bolj ustrezala potrebam časa. Trenutno si je težko zamisliti umetniško-vodstveno potezo, ki bi se primerneje odzvala na tovrstne probleme in imela večji javni in strokovni odziv. Vključno z nagradami. Vsakdo, ki ima vsaj kanček stika z realnostjo, naj bodo to javne institucije, ki so SMG ustanovile, domača in tuja gledališka javnost ter domači in tuji ustvarjalci, ki temu gledališču v Republiki Sloveniji ter po svetu zagotavljajo vidnost, nagrade in ga znajo ceniti, zna prepoznati brezpredmetnost tega napada. Kako malo stika z realnostjo imata protagonista tega zapisa skupaj z novinarjem kaže dejstvo, da se sklicujeta na argumente komisije Ministrstva za kulturo, s katero so imela po letu 2012 velike težave celo neprimerno bolj pragmatična umetniška vodstva od Slovenskega mladinskega gledališča. Na te težave so večkrat tudi javno opozarjala.

V obdobju, ko so javne umetniške institucije izpostavljene sistemski eroziji zaradi primankljajev v financiranju, je eno redkih gledališč, ki s svojim umetniškim programom ni pripravljeno sprejemati kompromisov, s katerimi bi imelo ves čas zagotovljene polne dvorane.

Umetniško vodstvo ni izpolnjevanje teh ali onih želja. Naš kulturni sistem za razliko od nemškega umetniških vodstvom gledališč ne zagotavlja nastavitve svojih vodstvenih, strokovnih ali ansambelskih kolektivov, zato so nesoglasja ob prihodih novih vodij stvar, ki se ji žal ne da izogniti. Umetniškemu vodstvu mora dajati mandat ustanovitelj, ker uspe v njem prepoznati nekoga, ki se zaveda, kaj je v določenem času v umetnosti neizogibno, ne poljubno. (In pri umetniški neizogibnosti še nikoli niso imeli vsi zaposleni v umetniških institucijah enakega veselja sodelovati.) In v tem se – to je potrebno zapisati – Mestna občina Ljubljana, ustanovitelj Slovenskega mladinskega gledališča, razlikuje od gledaliških kulturnih institucij, ki jih je ustanovila Republika Slovenija in zanje izbira umetniška vodstva.

Nazadnje je potrebno zapisati še tole. Glede na ksenofobne izpade, ki jih je v svoj elektronski poštni predal v preteklem obodbju prejemal umetniški vodja SMG Goran Injac, na kar se je odzvala vrsta javnih kulturnih institucij, nevladnih organizacij s področja umetnosti in kulture ter posameznikov, ki so se pod javno pismo podpisali, se zdi predimenzioniranost medijskega odziva, ki se ga je tokrat poslužilo Delo, precedenčna, nevarna in disproporcionalna. Težko jo je videti drugače kot svojevrsten poskus medijskega linča. To se zdi spodaj podpisanim popolnoma nesprejemljivo in kaže na razpad osnovnih novinarskih standardov v tej časopisni hiši.

Na pisanje Petra Raka v Delu se je odzval tudi Oliver Frljić >> 

PODPISNIKI JAVNEGA PISMA:

Umetniško Društvo Nomad Dance Academy Slovenija

Društvo za sodobni ples Slovenije

Zavod za sodobno umetnost, SCCA-Ljubljana

Zavod Maska Ljubljana

Zavod Projekt Atol

Mesto žensk, Društvo za promocijo žensk v kulturi

Maja Delak, Emanat, zavod za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti

DUM – društvo umetnikov

Zdenka Badovinac, MG+MSUM

mag. Tina Kosi, upravnica Slovenskega ljudskega gledališča Celje

Aleš Novak, direktor Festivala Borštnikovo srečanje

Simona Semenič, Kulturno društvo Integrali

Marinka Poštrak, PG Kranj

Janez Janša, Zavod Maska

Janez Janša, Zavod Aksioma

dr. Renata Salecl

dr. Bojana Kunst

Ustanova Fundacija Sonda

GT22 Maribor

Zavod Aksioma

Zavod Avanta Largo

Maja Smrekar

Jernej Lorenci

Sebastijan Horvat

Milan Marković Matthis

Žiga Divjak

Nina Ramšak, režiserka

Marko Mlačnik

Alen Ožbolt

Alja Predan

Teja Reba

Nevenka Koprivšek

Rok Vevar

Miha Kelemina

Tina Dobnik

Samo Selimović

Koncertni cikel Defonija, Miha Zadnikar, intendant

Maja Delak

dr. Marko Jenko, kustos, Moderna galerija

Iztok Ilc

Vuk Ćosić

Mojca Dimec

Marcela Okretič

Bojana Piškur, kustosinja, Ljubljana

Djordje Balmazović, umetnik, Škart, Beograd/Ljubljana

Marta Popivoda

Ana Vujanović

Tevž Logar

Tina Kolenik

Pia Brezavšček

Zala Dobovšek

Gregor Vuga

Urban Belina

Bor Pungerčič

Ana Schnabl

Dragana Alfirević

mag. Primož Jesenko

Tajda Podobnik

Jasmina Založnik

Peter Stanković

Alenka Marinič, Društvo Globus Hystericus

Anja Suša

Martina Volk

Miha Turšič

Katja Beck Kos

Miran Mohar

Eva Kraševec

Asta Vrečko

Via Negativa

Kaja Lorenci

Nerina Kocjančič

Agnieszka Jakimiak, Poljska

Gregor Kamnikar

Sinja Ožbolt

Tom Silkeberg, Švedska

Jernej Kaluža

Simona Hamer

Vito Weis

Marko Brumen, producent

Galerije Kapelica

Jurij Krpan, kurator Galerije Kapelica in programski vodja Zavoda Kersnikova

Adela Železnik, MG+MSUM

Urška Comino

Strokovna komisija za področje uprizoritvenih umetnosti – programi javnih zavodov - na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije

Mitja Bravhar

Gašper Troha

Jana Jevtović

Nina Meško

Žiga Kariž

Nataša Berce

Katarina Stegnar

Tamara Bračič Vidmar

Barbara Kukovec

Maja Cerar

Rok Bozovičar

Aleš Črnič

Tanja Oblak Črnič

Maša Gril, Kranj

dr. Bara Kolenc

Alma Selimović

Barbara Kapelj Osredkar

Bojan Djordjev

Barbara Rigler

Društva Asociacija

Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj

Jožica Avbelj

Manca Dorrer

Igor Španjol

Barbara Skubic

Sanja Nešković Peršin

Amelia Kraigher, Založba /*cf.

Damjana Černe

Dejan Srhoj

Urška Vohar

Kulturno-umetniško društvo Moment

Yasmin Martin Vodopicec

Maruša Kink

Zavoda Margareta Schwarzwald

Matija Vastl

Arjan Pregl

Simon Gmajner, Zavod Kersnikova

Goran Završnik

Simon Kardum, direktor Centra Urbane Kulture Kino Šiška

Društvo Gledališče Glej

Igor Vasiljev

Suzana Koncut

Tadeja Pungerčar

Draga Potočnjak

Daša Doberšek

Jasmina Križaj

Simon Wehrli

Vlado Repnik

Uroš Kaurin

Barbara Skubic

Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije

Stane Tomažin

Iztok Kovač

Marjeta Lavrič

Kulturni dom Španski borci

Zavod EN-KNAP

Center za raziskave scenskih umetnosti DELAK

Dunja Zupančič

Dragan Živadinov