Naj naše največje energetsko podjetje še naprej stavi na nafto ali naj preklopi na biodizel?

Peter Novak, dolgoletni profesor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, je eden največjih strokovnjakov za energetiko pri nas. Na vprašanje, kakšna bi morala biti vloga Petrola v Sloveniji, odgovarja jedrnato: »Kot največja slovenska energetska družba bi moral voditi tranzicijo k nizkoogljični družbi. Dolgoročno bi moral doma razvijati tehnologije, ki bi omogočale energijsko neodvisnost.« O tem, da je zelena barva barva prihodnosti, sicer ni dvoma. Tudi evropska komisija na tem področju napoveduje velike nove spodbude, ki jih že doslej Slovenija ni zmogla izkoriščati. Se pa zaplete pri podrobnostih, kako to prihodnost doseči. Zdaj že bivša uprava Petrola z menedžerjem leta Tomažem Berločnikom na čelu si je zeleno prihodnost predstavljala v obliki nove eko poslovne stavbe, posejane z rastlinjem in drevesi, na drugi strani pa z veliko širitvijo mreže bencinskih servisov na območju bivše Jugoslavije. A tudi Novak meni, da je to napaka.

»Po eni strani sem bil presenečen nad zamenjavo uprave, a tudi nad njeno velikopoteznostjo glede recimo nove stavbe, saj primarna dejavnost Petrola ni to, da si zgradi palačo,« pravi. Primarna dejavnost, je prepričan Novak, bi morala biti v prihodnosti strateška usmeritev podjetja na tri področja krožnega gospodarstva, na katerih je Slovenija po tehnološkem znanju že zdaj v vrhu. »Nedavno so predstavniki ene od kitajskih provinc obiskali stockholmsko organizacijo za biomaso z vprašanjem, kako bi lahko izkoristili 42 milijonov ton slame, ki jo sedaj kmetje sežigajo. V Sloveniji smo to tehnologijo sposobni razviti,« pravi. Petrol bi po njegovem mnenju moral prednostno razvijati proizvodnjo sintetičnega dizelskega goriva, projekte uplinjanja odpadkov. V Sloveniji naj bi na tem področju prvi rešili največji problem – na voljo imamo tehnologijo katalizatorjev, ki preprečujejo kopičenje katranov v procesu uplinjanja. In kot tretje bi Petrol lahko začel postavljati »zadružne bioplinarne«. Novak je prepričan, da bi lahko država, če bi šla po tej poti, že v kratkem dosegla 50-odstotno samozadostnost pri zagotavljanju plina.

Resnici na ljubo je Petrol v zadnjih dvajsetih, petindvajsetih letih že šel po tej poti. Nekoč, kot njegovo transformacijo opisuje ekonomist Bogomir Kovač, je bil Petrol predvsem naftni trgovec. Sredi devetdesetih so vodilni opustili ideje, da bi imel Petrol lastne rafinerije, recimo v Afriki, in se je po vzoru zahodnoevropskih družb spustil v trgovino. Petrol je postal največji prodajalec sendvičev v državi, z Mercatorjem se je celo dogovarjal o gradnji nakupovalnih središč. Temu je sledila nova transformacija. Konec devetdesetih, razlaga Kovač, je Petrol že postal nacionalna energetska družba. Na trgu je začel ponujati najrazličnejše energente, od plina do elektrike za končne uporabnike, na primer za gospodinjstva. Zdaj pa se Petrol preoblikuje v promotorja zelene družbe, različnih zelenih tehnologij in novih oblik mobilnosti, razlaga Kovač: »Petrol je nesporno strateška družba zaradi nafte, glede tega se ne smemo slepiti. Ta posel bo tudi v prihodnje ostal bistven, veliko večje vprašanje pa je, kako ta posel peljati naprej. To je dejansko Petrolova dilema od leta 1996. Zadnjih pet let Petrol prihaja v novo fazo, pri čemer pa bencinske črpalke ostajajo predvsem cash-cows, torej molznice denarja. So sredstvo, ne pa cilj razvoja.«

Kaj je na tem področju Petrol naredil doslej? Zaposleni so prepričani, da ogromno. Kot je mogoče prebrati v njegovem trajnostnem poročilu, je Petrol v zadnjih letih kupil vetrno elektrarno Glunča na Hrvaškem, več malih hidroelektrarn v Bosni. Z nakupom škofjeloškega podjetja Eltec je Petrol v zadnjih letih začel projekt energetskih prenov objektov. Dejansko je na tem področju Slovenija že vodilna v regiji. Podjetje Resalta, ki ga je tudi s pomočjo Petrola oziroma Geoplina ustanovil bivši zaposleni v Gorenju Luka Komazec, sedaj vodi pri energetskih prenovah na Hrvaškem, Srbiji ali Bolgariji. Petrol se poleg tega ukvarja s čiščenjem odpadnih voda. Lani je postavil 57 novih električnih polnilnic. Ima tudi bioplinarno v Črnomlju in je v Kninu začel graditi štiri sončne elektrarne. Sodeč po strategiji, ki jo je podjetje pod vodstvom Tomaža Berločnika sprejelo lani, naj bi Petrol rasel prav na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in mobilnosti. V podjetju načrtujejo, da bodo do leta 2022 okoli 250 milijonov evrov vložili v svojo tradicionalno dejavnost, torej na področje prodaje energentov in trgovine, okoli 250 milijonov evrov pa v nove, zelene poslovne modele, kot je recimo proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov.

Petrol je opredeljen kot pomembna državna naložba, zato drugi delničarji brez odločitve parlamenta ne morejo dobiti več kot 25-odstotnega deleža.

A zdaj se je tukaj – z odstopom Berločnikove uprave – očitno zalomilo. Vzrok za sporazumno prekinitev mandatov vodstva Petrola je uradno bil, ker je »prišlo do pomembnega razhajanja med upravo in nadzornim svetom Petrola pri izvajanju sprejete strategije«. Kot je bilo mogoče razbrati iz pravnega mnenja, ki so ga naročili nadzorniki Petrola in ki ga je pripravila Odvetniška družba Čeferin, je denimo nadzorni svet družbe – v njem seveda sedijo predstavniki kapitala – nekaterim investicijam nasprotoval. Berločnikova uprava je denimo hotela kupiti avtobusno podjetje Nomago in podjetje Avant Car, ki med drugim upravlja najemni servis električnih avtomobilov, znanih pod blagovno znamko Avant2Go. Četudi je obe investiciji mogoče razumeti kot vložek v Petrolovo novo področje mobilnosti, upravi ni uspelo: »Nadzorni svet je tekom obravnavanega poslovnega leta obravnaval določene predloge oziroma načrte uprave v zvezi s prevzemom družb Avant Car d. o. o. in Nomago, pri čemer so bili pogoji, pod katerimi je bila uprava pripravljena skleniti obravnavane posle, za družbo očitno neugodni in bi ji, v kolikor bi bili izpeljani, povzročili škodo.«

O tem, kaj je bil glavni vzrok za to, da so se kasneje uprava in nadzorniki razšli, bo morda več znanega 12. decembra, ko je na predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH) sklicana skupščina družbe. Je pa že zdaj jasno, da je bil glavni razlog v velikopoteznosti Berločnikove uprave, očitno v njegovi odločitvi, da prevzame 62 hrvaških bencinskih servisov. Kot razkriva že omenjeno pravno mnenje, je uprava želela neto zadolžitev Petrola, ki je sedaj pri okoli 400 milijonih evrov, do leta 2022 povišati na od 758 milijonov evrov do ene milijarde evrov. V tej številki naj bi se skrivala investicija za novo Petrolovo stavbo in domnevno nakup 62 bencinskih servisov na Hrvaškem. Gre za bencinske servise, ki jih je pred šestimi leti hrvaški general iz operacije Nevihta Ivan Čermak od OMV kupil za 100 milijonov evrov, Berločnik pa naj bi jih hotel zdaj prevzeti za – česar nismo mogli preveriti – več kot 300 milijonov evrov. Kovač pravi, da so tako velike investicije v času ohlajanja gospodarske rasti v poslu, kot ga vodi Petrol, smiselne. Je pa seveda treba pred njimi »globoko vdihniti«. Ali je tudi tokrat ponovno prevladal strah pred pomembnimi odločitvami?

Predsednica nadzornega sveta in zdaj tudi začasna predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič nam je odgovorila, da se s Kovačevim očitkom ne strinja. »Ne, nismo se ustrašili. Petrol je bil v zadnjih letih velikopotezen,« nam je dejala, »in zato tudi uspešen. Je pa treba ločiti med ambicioznimi in vzdržnimi investicijami. Sama ne morem podpirati investicij, ki bi družbo spravile v nevzdržno finančno pozicijo.« Do spora z Berločnikovo upravo, ponovi Drobne Popovičeva, ki o konkretnih poslih ne želi govoriti, je prišlo zato, ker naj bi njihovi cilji presegali sprejeto strategijo. Kljub temu Petrol sedaj ni v »razvojni blokadi«, dodaja. Čeprav je brez vodstva s polnim mandatom, naj bi še naprej na trgu aktivno iskal priložnosti za nove investicije. Očitno so skupaj z državo pri Petrolu zavoro potegnili tudi ostali veliki lastniki. Iz odgovora, ki smo ga dobili od Darija Južne, ki prek treh podjetij predstavlja okoli 10 odstotkov Petrolovega kapitala, je očitno, da je tudi njih zaskrbela Berločnikova velikopoteznost. Južna, ki zanika špekulacije, da skuša sam svoje deleže prodati, nas je prosil, da njegov odgovor objavimo v celoti, brez krajšanja:

»Vsaka gospodarska družba za svojo rast in razvoj nujno potrebuje investicije, saj ji le-te omogočajo trajnostni razvoj in rast. Investicije morajo biti skrbno načrtovane, premišljene, izvedene na podlagi jasnih in realnih predpostavk in kalkulacij, dolgoročno vzdržne z vidika denarnih tokov in tveganj. Zagotovljeni morajo biti ustrezni in vzdržni viri financiranja, družbi pa morajo prinašati ekonomske koristi. V kolikor ti pogoji niso izpolnjeni, so investicije za družbo slabe ali celo škodljive, saj ji povzročijo izgubo denarnih sredstev in posledično zmanjšajo vrednost družbe. Kot dolgoročni delničarji družbe Petrol smo se vedno zavzemali in podpirali razvojno strategijo in strateške cilje družbe. Družbe iz Skupine Perspektiva še naprej ostajajo dolgoročne delničarke družbe Petrol, zato bomo tudi v naprej podpirali strategijo, ki bo družbi Petrol zagotavljala dolgoročno rast in razvoj ter maksimiranje njene vrednosti.«

Ob odstopu Berločnikove uprave so se v slovenski javnosti, kot že tolikokrat, razširile vse mogoče špekulacije. Spet naj bi bili v ozadju Rusi oziroma Gazprom, ki želi Petrol prevzeti zaradi njegovih bencinskih servisov. Mimogrede – Petrol je opredeljen kot pomembna državna naložba, zato drugi delničarji brez odločitve parlamenta ne morejo dobiti več kot 25-odstotnega deleža. Malce verjetnejša je morda teorija, po kateri naj bi stranka LMŠ prek SDH poskušala upravo Petrola razširiti s še dvema svojima članoma, čemur pa je Berločnik, ki si je po statutu Petrola sam določal ekipo, nasprotoval. Pri novi Petrolovi stavbi naj bi potem nadzorniki odkrili nenavadne postavke. Po eni od najbolj bujnih anekdot pa naj bi na eni od sej nadzornega sveta Drobne Popovičeva pred Berločnika potisnila papir z zapisanim bančnim računom iz neke banke na Kajmanskih otokih, kamor je izginjal denar iz podjetja. Drobne Popovičeva je v pogovoru z nami te govorice sicer zanikala.

Namesto da bi Petrol investiral v zeleno prihodnost, ostaja trgovsko usmerjeno podjetje, kar podpirajo mali lastniki, osredotočeni na kratkoročne dividende.

A vse to so majhna vprašanja. Dejstvo je, da je Petrol pred pomembnimi odločitvami, ki bodo lahko zaznamovali njegovo prihodnost. Verjetno ima Kovač prav, ko pravi, da je mnoge sedaj strah velikopoteznosti. Vprašanje je le, kaj je velikopoteznost. Je to gradnja megalomanske stavbe ali pa recimo megalomanska investicija v tradicionalni Petrolov poslovni model, torej v bencinske servise, ki se jih je avstrijski OMV pred leti na Hrvaškem znebil? Ali so to velike, a tvegane investicije v nove, zelene tehnologije? »Ko smo nekoč gradili Dravske elektrarne, te leta in leta niso prinašale dobička, danes pa so glavni vir dohodka za Holding slovenskih elektrarn,« pravi Novak, ki ga skrbi, da v Petrolu niso pripravljeni tvegati in investirati v »decentralizirano energetsko vizijo« Slovenije. Prepričan je, da podjetje ostaja še naprej preveč trgovsko usmerjeno, kar pa naj bi bilo predvsem v interesu malih lastnikov, ki so osredotočeni na kratkoročne dividende. Kljub velikim zelenim načrtom je namreč Petrol v zadnjih dveh letih investiral predvsem v svojo tradicionalno panogo. Recimo v širitev distribucije plina na Hrvaškem; skupaj z Geoplinom je postal njegov sedmi največji distributer.

In to bo tudi najpomembnejše vprašanje, na katero bo morala odgovoriti nova Petrolova uprava.

Rast Petrola pod Berločnikom

Podvojitev prihodkov v osmih letih zaradi prodaje nafte in derivatov

V zadnjih osmih letih, odkar je Petrol vodila uprava pod vodstvom Tomaža Berločnika, je družba skorajda podvojila prihodke na več kot pet milijard evrov. Petrol je imel leta 2011 2,6 milijarde evrov poslovnih prihodkov, lani pa že 4,2 milijarde in 100 milijonov evrov čistega dobička.

Primerjava med letoma 2011 in 2018 sicer pokaže, da je najpomembnejši razlog rasti povečana prodaja nafte in njenih derivatov. Leta 2011 je recimo Petrol prodal milijon ton proizvodov iz nafte, letos že skoraj dva milijona. Ožji trgovinski del je zabeležil manjšo rast, približno odstotek na leto.

V tem času, v zadnjih osmih letih, se je število zaposlenih povečalo s 3900 na skupaj 5066, od tega jih je sicer 34 odstotkov v odvisnih družbah v tujini. Ta trend rasti se nadaljuje tudi letos. Prihodki od prodaje so se v prvih šestih mesecih povečali za okoli 15 odstotkov, spet najbolj zaradi prodaje proizvodov iz nafte in derivatov.

Čeprav naj bi v Petrolu energetskim in okoljskim rešitvam v skladu s strategijo do leta 2022 namenili polovico vseh investicij, je Petrol letos v energetske in okoljske rešitve investiral le 35 odstotkov vseh investicij.

Petrolov glavni konkurent v Sloveniji, OMV, je sicer v zadnjih letih prav tako beležil solidne rezultate. Leta 2016 je recimo imel 543 milijonov evrov prihodkov, leta 2017 že 621 milijonov, lani pa 802 milijona evrov. Lani je OMV leto končal s skoraj 24 milijoni evrov čistega dobička.

Obema družbama napovedujejo lepo prihodnost. Mednarodna agencija za energijo recimo predvideva, da se bo do leta 2030 svetovno povpraševanje po nafti povečalo za 7 odstotkov, povpraševanje po zemeljskem plinu pa za kar 23 odstotkov.