»Iz pokradenega družbenega premoženja ni nastala omembe vredna gospodarska zgodba«

Zgodba o milijonih, ki so se med prehodom iz socializma v kapitalizem znašli na računih v tujini 

Od 28. novembra dalje bo v kinematografih na ogled film Jaz sem Frenk v režiji Metoda Pevca. Njegov sedmi celovečerni igrani film je tranzicijska zgodba o najdenih milijonih in politični ideologiji, ki razdvajajo tudi najtesnejše družinske vezi. Nepričakovana dediščina po umrlem očetu sproži spor med Frenkom, upornikom, ki še vedno prisega na socialistične vrednote, in njegovim bratom Branetom, tipičnim post-tranzicijskim tajkunom.

Film spremlja zgodbo Frenka Mavriča, ki zamudi na očetov pogreb. Ni mu dosti mar, saj je oče njega in brata zapustil, ko sta bila še majhna. Na zapuščinski razpravi ugotovi, da je pokojniku, ki je bil svoj čas pomembna oseba v ozadju slovenskega osamosvajanja, na švicarskem bančnem računu ostalo nekaj milijonov pomanjkljivo opranega denarja. Frenkov nekoliko mlajši brat, ki se je pravočasno prilagodil družbenim spremembam, bi s pripadajočo dediščino brez predsodkov dokapitaliziral svoje poslovne ambicije, Frenk, zvest svojim luzerskim socialističnim vrednotam, pa začne odkrivati nečedno ozadje te dediščine - denar je očitno ostanek tranzicijskega ožemanja narodovega bogastva. Milijoni med bratoma privedejo do spora, v katerem se odražajo številni družbeni konflikti sodobne Slovenije.

"Pri denarju se najbolj izkaže človekova morala. Malokdo je res imun. Se je pa po drugi strani zdravo zavedati, da je denar najmanjša garancija za kakršnokoli srečo v življenju. Pri filmu sem izhajal iz tega, da so iz slovenske države na nepošten način izvlekli ogromno denarja. A ta odtujeni denar - si mislim - bolj ali manj mrtvouden leži v oddaljenih davčnih oazah, medtem pa tujci kupujejo naše resnične gospodarske potenciale. Kaj imamo zdaj od tega? Kje je naša dediščina? Današnja uspešna slovenska podjetja so nastala tako rekoč iz nič, ustvarili so jih ljudje, ki so verjeli v svoje znanje in delo ter deloma tudi v to državo. Iz pokradenega družbenega premoženja pa ni nastala omembe vredna gospodarska zgodba," je v intervjuju za STA povedal Metod Pevec.

"Čeprav je Frenk zgolj izmišljen glavni junak, je nekega dne skoraj dobesedno potrkal na moja vrata. Ni ovinkaril, imel je jasno idejo, da o njem posnamem film. Iskreno povedano: spremljal ga je vonj po alkoholu in gostilniških zgodbah. Še preden sem se mu lahko uprl z utemeljenimi pomisleki, je začel govoriti o svojem bratu, o svojem očetu, o svoji ljubezni, o glasbi in spet o sebi. Najbrž ni naključje, da sem v tistem času snemal dokumentarni film Dom. Tam je bilo veliko Frenkov, z majhnimi in veliki začetnicami, pa tudi z drugimi imeni", je zapisal režiser Metod Pevec.

bkS_QqYMe2k