Neizmerno pomirjujoči stroji

Od 29. novembra do 1. marca bo v Umetnostni galeriji Maribor na ogled razstava Nemogoči mehanizmi

V Umetnostni galeriji Maribor bodo 29. novembra ob 19.00 odprli prvo veliko pregledno razstavo del Mete Grgurevič, ki je nastala v sodelovanju s Künstlerhaus Graz in Marignoli di Montecorona Foundation iz Spoleta. Ena najzanimivejših slovenskih umetnic mlajše generacije v svojih delih raziskuje in konstruira kinetične sisteme ter jih sestavlja v večdimenzionalne postavitve. Razstava v dveh delih z naslovom Nemogoči mehanizmi vzporedno v Mariboru in Gradcu (1. februar - 1. marec 2020) predstavlja njena osrednja dela, ki so nastala v zadnjih osmih letih. Kustosinja razstave: Simona Vidmar.

Meta Grgurevič je v slovenskem prostoru poznana kot del prodorne generacije slovenskih diplomantov beneške akademije, ki je od vsega začetka na sceno vstopala na samosvoj način ter pomembno prevetrila diskurz slovenske sodobne umetnosti. Kot večina avtorjev te generacije je izhajala iz ideje soustvarjanja svojih del v sodelovanju z drugimi umetniki, vključevanja performativnosti kot ključnega elementa umetniškega procesa ter gradnje umetniškega dela kot totalne izkušnje.

"Dela Mete Grgurevič s svojimi nizkotehnološkimi, celo arhaičnimi mehanizmi spominjajo na izvorno gesto moderne kinetične umetnosti, ko je Duchamp pomislil, da bi na stol pritrdil kolesarsko kolo, ker ga je pomirjalo, ko je gledal, kako se vrti. Tudi Metini stroji so neizmerno pomirjujoči, spominjajo nas na nekaj, kar že od nekdaj poznamo in nas pomirjajo, da je svet okoli nas takšen, kot mislimo, da je. Kar je seveda popolna utopija", je zapisala kustosinja Simona Vidmar.

"Metini stroji so neizmerno pomirjujoči, spominjajo nas na nekaj, kar že od nekdaj poznamo in nas pomirjajo, da je svet okoli nas takšen, kot mislimo, da je. Kar je seveda popolna utopija."

Umetnica je v zadnjem desetletju razvila vrsto izrazito poetičnih, popolnoma delujočih, nefukcionalnih mehanizmov, kot so: Letatlin, majhen kinetični model, ki leti s pomočjo starega gramofona; Urni triptih, kinetično skulpturo v treh delih, ki urne mehanizme spreminja v resonančne zvočne objekte; Lebdečo nit, kinetični objekt, kjer elektromotor z visoko hitrostjo omogoča lebdenje niti in metamorfozo le-te iz mehke substance v spreminjajoče se trdne oblike; ali13 mehaničnih principov, kjer veriga trinajstih različnih kinetičnih elementov predstavlja mehanične rešitve za fluidno koreografijo.

Njenim kinetičnim skulpturam je skupen princip rekontekstualizacije starih izumov in znanj, delujejo nizkotehnološko in so zavezane estetiki ročnega dela. Mehanske objekte avtorica nato z vpeljevanjem glasbe, videa, luči in performativnosti razširja v poetične kinetične scenografije. Gonilna sila teh instalacij je v tem, da njeni sestavni deli − matematično natančni kinetični objekti, njihovo gibanje, zvok, svetloba in delovanje − dosežejo harmonijo, s čimer ne ustvari le scenografije, temveč tudi iluzijo fluidnosti in povezanosti.

"Skozi leta ustvarjanja definicijo popolno delujočega sistema vse bolj razumem kot prispodobo lastnega sistema v odnosu in odgovornosti do družbenega okolja, za katero stoji razmislek o sodelovanju med posamezniki ter spoju različnih entitet v poetično celoto", pravi Grgurevičeva.

Razstava v UGM in Künstlerhausu v Gradcu ponuja vpogled v delo Mete Grgurevič sredi njene kariere. Na ogled bodo izbrani projekti iz obdobja 2012−2019, ki so mdr. nastali v sodelovanju s slovenskim nacionalnim baletnim ansamblom, ljubljanskim lutkovnim gledališčem, vizualnim umetnikom Jašo, scenografinjo in vizualno umetnico Uršo Vidic, pianistom in komponistom Bowrainom (Tine Grgurevič), ter mnogimi drugimi.