Pogumno tiho

V hramu razsvetljenstva si lahko prostor kupi tudi škodljiv šarlatan

Kultura na TV Slovenija je resna oddaja, ki svojega predmeta obravnave in gledalcev običajno ne podcenjuje. Zato nas je v ponedeljek toliko bolj razočaralo, da je novinarka Maša Levičnik v prispevku s tiskovne konference pred začetkom 35. slovenskega knjižnega sejma spregledala ali namenoma izpustila trpko ironijo. »Ob 200. obletnici smrti Valentina Vodnika podoba tega pomembnega predstavnika razsvetljenstva vabi na knjižni sejem. In ob razsvetljenstvu, ki velja za temelj evropske kulture, je v fokusu kar celotna celina Evropa,« je obetavno predstavila veliki dogodek, nato pa visokoleteče besede prepustila še Zdravku Kafolu, predsedniku sejma. »Sejem skuša biti aktualen, družbeno odgovoren in se odzivati na dogodke,« ga je opredelil Kafol.

V zadnjih tednih pa smo lahko to opredelitev sami kritično vrednotili. Vsaj tisti, ki smo imeli priložnost prebrati javno pismo, s katerim je več skupin in posameznikov organizatorje pozvalo k odpovedi enega od 300 dogodkov na sejmu: nastopa škodljivega šarlatana Romana Vodeba. Ta je znan denimo po svojem ponosnem poskusu vpeljave izraza »moškinje« za »feministke, med katerimi je veliko lezbijk in resnično niso prave in normalne ženske«, predvsem pa po hvaljenju, da je kritiziran, ker si upa kritizirati. Najbolj udriha čez ženske, LGBT-skupnost in migrante, ki, danes, kot vemo, držijo vajeti sveta v rokah. Pred mesecem dni je na madžarsko-slovenski propagandni televiziji Nova 24 nastopil v oddaji Beremo (ah, spet ta ironija) in med drugim povedal, da rešitev za sodobno družbo vidi v rehabilitaciji tradicionalne družine s faličnim, simbolno nekastriranim očetom in feminilno, nefalično mamo. Gre skratka za enega tistih pametnjakovičev, ki vedno znova požanjejo zanimanje dela družbe s tako osupljivimi neumnostmi, da jim je nemogoče racionalno oporekati. Vsaj ne v razsvetljenski tradiciji znanja in znanosti ter njunih principov napredka.

Tudi Zdravko Kafol je bil pogumen in se je pokončno odzval na javno pobudo proti škodljivemu antiintelektualizmu: v kontrapisemcu je zavzel stališče, da knjižni sejem ne bo zavzel stališča. V oddaji Kultura pa smo o tem lahko le sami pri sebi razmišljali, medtem ko so nas organizatorji opozarjali tudi, da je zanimanje za knjige pri nas spet upadlo; da smo po vseh prizadevanjih spet na isti ravni kot pred petdesetimi leti. A to ni res – saj nam tudi slovenski knjižni sejem dokazuje, da na prestižne pozicije znova lezejo ideje na ravni izpred najmanj stotih let. Ali ni torej ironično sporočilo sejma, da branje, knjige, razsvetljenstvo nikamor ne peljejo? Novinarka bi organizatorje lahko povprašala po pogledu na nazadnjaštvo v samooklicanem hramu razsvetljenstva, ki tudi – ali predvsem – oboževalcem sejma pušča grenak priokus. Ko je že ravno imela na lokaciji kamero. Čast Televizije Slovenija je rešila Tanja Starič v torkovih Odmevih. Njen gost Miha Kovač, soorganizator sejma, je okrcal vulgarno odločitev založbe, ki je organizirala dogodek v sklopu sejma. Kot elegantno rešitev si je zaželel, da na dogodku nikogar ne bi bilo, zato je celo nekoliko obžaloval, da mu Odmevi z omembo delajo promocijo. A, kot je pripomnila Starič, je namen Odmevov ravno ta, da pomembna vprašanja osvetlijo in razčistijo. In s tem se lahko strinjamo.