Gregor Kocijančič

 |  Mladina 48  |  Družba

Instagram je skril javno štetje všečkov

Kakšni so resnični vzgibi za potezo, ki se predstavlja kot človekoljubna? 

Družabno omrežje Instagram, ki ima več kot milijardo uporabnikov, je letos v Avstraliji, Braziliji, Kanadi, Italiji, Novi Zelandiji, na Japonskem in Irskem preizkušalo nov model delovanja, ki število lajkov, vrednostni sistem družabnih omrežij, skriva pred javnostjo. Poskus se je prejšnji teden razširil po vsem svetu, zato zdaj všečki niso več javno prikazani (oziroma so prikazani veliko manj očitno) niti pri nas.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Gregor Kocijančič

 |  Mladina 48  |  Družba

Družabno omrežje Instagram, ki ima več kot milijardo uporabnikov, je letos v Avstraliji, Braziliji, Kanadi, Italiji, Novi Zelandiji, na Japonskem in Irskem preizkušalo nov model delovanja, ki število lajkov, vrednostni sistem družabnih omrežij, skriva pred javnostjo. Poskus se je prejšnji teden razširil po vsem svetu, zato zdaj všečki niso več javno prikazani (oziroma so prikazani veliko manj očitno) niti pri nas.

Tehnološki velikani v podjetju Instagram, ki je v lasti Facebooka, so to storili pod pretvezo, da jih skrbi za duševno zdravje uporabnikov, saj naj bi štetje lajkov ustvarjalo družbeni pritisk nanje in povzročalo tesnobo, Instagram pa naj bi tako postal manj tekmovalna in bolj osebna platforma. Novi model delovanja platforme je prizadel predvsem tako imenovane influencerje, za katere je število všečkov in sledilcev socialni kapital. To je valuta, s katero trgujejo – sredstvo, s katerim ovrednotijo svoje objave, zato je vplivniška ekonomija s skrivanjem števila lajkov ogrožena. Čeprav nad Instagramovo potezo večinoma bentijo predvsem spletni »vplivneži«, pa so glede njenih resničnih vzgibov v dvomih tudi številni strokovnjaki.

Med njimi je Dan Podjed, antropolog, ki pri ZRC SAZU raziskuje družbene fenomene, povezane z odnosom med ljudmi in sodobnimi tehnologijami. Kot je razložil v pogovoru za Mladino, je bil »sprva navdušen nad objavo, da bo število všečkov bistveno bolj skrito, saj smo pri medsebojnih razmerjih na spletu zašli izključno v kvantificiranje: več ko imaš všečkov, sledilcev in komentarjev, pomembnejši si«. A je hitro podvomil: »Ko pa sem začel razmišljati, kaj pravzaprav stoji za tem, sem začel močno dvomiti o človekoljubnosti Instagramove poteze: ker živimo v času nadzornega podatkovnega kapitalizma, bo Instagram verjetno skušal skrite všečke sčasoma monetizirati.« Nazadnje je še dodal: »To je znal izjemno zvito zapakirati oziroma piarovsko predstaviti ljudstvu: češ da Facebook prek Instagrama skrbi za naše duševno zdravje, a menim, da s tem skrbi predvsem za svoje finančno stanje.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.