Nove oblike delavskega izkoriščanja

Pretresljiva drama dvakratnega dobitnika zlate palme v Cannesu Kena Loacha 

V ljubljanskem Kinodvoru si lahko od 9. decembra dalje ogledate pretresljivo dramo o novih oblikah delavskega izkoriščanja Medtem, ko vas ni bilo v režiji Kena Loacha, ki se je skupaj s svojim dolgoletnim scenaristom Paulom Lavertyjem lotil perečega problema sodobne družbe: prekarnega dela in njegovega pogubnega vpliva na družinsko življenje.

Ricky in Abby z otrokoma živita v majhnem delavskem stanovanju v Newcastlu. Ricky vseskozi menja službe, medtem ko Abby opravlja delo negovalke na domu, saj so ji bližnji stiki s starejšimi zelo pri srcu. Čeprav vedno več delata, nekega dne ugotovita, da se nikoli ne bosta mogla povsem osamosvojiti in si privoščiti lastnega doma. Vse dokler se Rickyju ne ponudi nenadejana priložnost. Kupi si nov kombi in pri lastnem podjetju dostavlja pošiljke na dom. Sodobni svet je vse bolj utesnjujoč, ta nova, krasna prihodnost pa delavce, kakršen je Ricky, zapeljivo vabi v svoj objem.

"Lahko ta sistem vzdrži? Je sprejemljivo, da nakupe opravljamo preko človeka, ki se v kombiju udinja štirinajst ur na dan? Je to bolje kot iti v trgovino in izmenjati nekaj besed s prodajalcem? Si res želimo svet, kjer ljudje živijo pod takšnim pritiskom; z delom, ki negativno vpliva na njihove prijateljske in družinske vezi ter krči njihova življenja? Ne gre za to, da bi nas tržno gospodarstvo pustilo na cedilu – nasprotno, to je logičen razvoj gospodarstva, posledica ostre tekme za zmanjševanje stroškov in povečevanje dobička. Trgu ni mar za kakovost naših življenj. Trg zanima zaslužek, to dvoje pa ni združljivo," pravi režiser.

Ken Loach se je na Oxfordski univerzi, kjer je študiral pravo, prvič srečal z gledališkim delom. Filmsko pot je začel leta 1963 kot pomočnik režije pri BBC. O njegovi občutljivosti za pereča socialna vprašanja ter nagnjenosti k socialnemu realizmu in naturalističnemu slogu priča že prva iz serije televizijskih dram The Wednesday Play z naslovom Cathy Come Home (1966). Sledili sta prvi filmski produkciji Poor Cow (1967) in Kes (1969). Čeprav je mednarodni javnosti znan v prvi vrsti kot režiser celovečernih igranih filmov, pa se je Loach še nadaljnji dve desetletji vračal k televizijskemu delu.

Odločilen preboj mu je prinesel film Sodrga (1990), naturalistični portret sodobne Britanije, za katerega je prejel nagrado Evropske filmske akademije za najboljši film. Že leta 1995 je isto nagrado prejelo še avtorjevo delo Dežela in svoboda na temo španske državljanske vojne. Film Veter, ki trese ječmen je bil leta 2006 nagrajen s cansko zlato palmo. V Kinodvoru so predvajali komično dramo Išče se Eric (2009), zarotniški triler Irska pot (2010), komedijo Angelski delež (2012), dokumentarec Duh leta ’45 (2013), Jimmyjev dom (2014) in film Jaz, Daniel Blake (2016), s katerim si je Loach na festivalu v Cannesu prislužil drugo zlato palmo. Leta 2009 je prejel nagrado Evropske filmske akademije za življenjsko delo.

ysjwg-MnZao