Ženska telesa 

Slovenska premiera plesne predstave koreografinje Magdalene Reiter, ki je nastala v sodelovanju s Studiem za suvremeni ples iz Zagreba

V Stari mestni elektrarni-Elektro Ljubljana bo 9. decembra ob 20.00 slovenska premiera plesne predstave Conversation Pieces koreografinje Magdalene Reiter, ki je nastala v sodelovanju s Studiem za suvremeni ples iz Zagreba. V predstavi se primarno osredotoča na (ženska) telesa in njihove lastne monologe. Conversation piece je portretni žanr iz 18. stoletja; portretirana skupina srednjega sloja je predstavljena v domačem ali podeželskem okolju; vključena je v pogovor ali drugo formo družbene interakcije.

John Berger je nekoč dejal, da je način, na katerega gledamo neko umetnino, odvisen od vrste predpostavk: o lepoti, resnici, civilizaciji, oblikah, statusu in okusu. Glede na to se zdi tema sodobnega plesa še bolj neoprijemljiva, izmuzljiva, nerazumljiva, zlasti če se pri oblikovanju in prilagajanju telesa ne zanaša na opis, na domišljijski okvir, temveč na samo telo in njegove lastne možnosti interpretacij.

Conversation piece je portretni žanr iz 18. stoletja; portretirana skupina srednjega sloja je predstavljena v domačem ali podeželskem okolju.

Po besedah dramaturginje je Magdalena Reiter svojo novo predstavo zato simbolično poimenovala Conversation Pieces - ne določujoč smeri in silnic pogovora - bodisi med koreografom in plesalko ali med plesalko in občinstvom. Primarno se osredotoča na (ženska) telesa in njihove lastne monologe, njihovo izčrpanost in omejitve, s kateremi se srečujejo - pozicioniranje enega nasproti drugemu, definiranje enega izoliranega telesa znotraj telesa skupine ter znotraj samega prostora in časa. Te reference izhajajo iz kolektivnega spomina na zgodovino umetnosti, zlasti kiparstva, na kompleksnost in rafiniranost telesa, vendar se hitro dezintegrirajo in zaključijo, ko pričakujemo, da se bodo naprej razvile. Izzivajo s svojo fluidnostjo in neizpolnjenimi pričakovanji, kako naj bi se žensko telo gibalo in se obnašalo na odru. Pristop k telesu postane skoraj laboratorijski, anatomski, zveden na najbolj osnovne elemente.

Plesalke: Ana Vnučec, Dina Ekštajn, Martina Tomić, Ana Mrak, Ida Jolić, Una Štalcar Furač, dramaturgija: Vedrana Klepica, kostumografija: Ana Savić Gecan, glasba: Nenad Sinkauz in Alen Sinkauz, scenografija: Andrej Rutar, asistentka koreografije: Lada Petrovski Ternovšek, oblikovanje luči: Marino Frankola.