Evropski obisk v Črnomlju

Grobova neznanih beguncev (eden je medtem že dobil ime), ki sta se utopila v Kolpi in sta pokopana na črnomaljskem pokopališču Vojna vas, so obiskali poslanci evropskega parlamenta. Ne slovenski evropski poslanci, pač pa poslanci, člani Evropske združene levice in Zelene nordijske levice.

Šlo je za del širšega obiska, namenjenega tako imenovanemu preverjanju dejstev o migracijah na Hrvaškem in v BiH. Nemški evropski poslanki Cornelio Ernst in Özlem Demirel, švedsko evropsko poslanko Malin Björk in španskega evropskega poslanca Miguela Urbana Crespa je gostila hrvaška nevladna organizacija Are You Syrious?, postanek v Sloveniji pa je bil izpeljan ob pomoči tukajšnje sorodne organizacije InfoKolpa.

»Na obisk grobov in Črnomlja smo jih povabili mi. Razlog za to je bila želja, da se evropski poslanci pred začetkom svoje balkanske poti poklonijo žrtvam politike Evropske unije in da vidijo, da je balkanska pot smrtonosna tudi na drugi strani schengenske zavese,« pojasnjuje član InfoKolpe Miha Turk in dodaja: »Za nas je pomembno, da se ravnanje z migranti v BiH in na Hrvaškem ne dojema kot neko barbarstvo omenjenih držav, ampak da se dojame, da je to neposredni učinek schengenske politike in politike držav EU, tudi Slovenije.«

Po njegovih besedah so evropske poslance v Črnomlju lepo sprejeli v Komunali Črnomelj, ki upravlja pokopališče, pa tudi na občini, kjer so imeli sestanek pri županu Andreju Kavšku. Ustavili so se še na pogovoru z begunci v Hiši sadežev Črnomelj, ki deluje pod pokroviteljstvom Slovenske filantropije. Na poti v Zagreb pa so se evropski poslanci ustavili na ožičeni in ograjeni slovensko-hrvaški meji.

Precej manj naj bi bile obisku evropskih poslancev naklonjene lokalne in državne oblasti na Hrvaškem in v BiH. Po naših podatkih jih hrvaška vlada menda ni želela sprejeti, prav tako naj bi jim bil onemogočen obisk tamkajšnjega azilnega doma in tudi zdaj že zaprtega begunskega taborišča Vučjak v BiH.

Ker iz Hrvaške, BiH in tudi s slovensko-hrvaške meje v javnost prihajajo nove in nove zgodbe o kršitvah temeljnih človekovih pravic beguncev in ker to oblasti vseh treh držav vztrajno zanikajo, je vsekakor bistvenega pomena, da si tudi pristojni za politiko EU na svoje oči ogledajo razmere. Prav temu so namenjene takšne poti, na Balkanu in na drugih nevralgičnih točkah na različnih begunskih poteh proti Evropi.

Zato sploh ne bi bilo slabo, če bi bili podobnega, vsaj minimalnega vpogleda v dejanske razmere deležni tudi slovenski (domači in evropski) poslanci. Od teh se je evropskim poslancem pridružil le poslanec Levice Primož Siter.