Alpska črnina

Če se včasih zdi, da na TV Slovenija posnamejo kakšno nadaljevanko bolj zato, da izpolnijo kvoto, in ne toliko za gledalce, pa pri Jezeru, novi kriminalki v šestih delih, tega nacionalki še zdaleč ni mogoče očitati.

Uporabljene tehnike suspenza smo lahko občudovali, še preden so v nedeljo na prvem programu predvajali prvi del te kriminalke, posnete po istoimenski knjižni uspešnici Tadeja Goloba. Malo bolj zlobno lahko pripomnimo, da se je TV Slovenija tokrat zadeve lotila, kot bi pobrala priročnik promocije, ki je POP TV padel s tovornjaka. Napetost in pričakovanje so ustvarjali z odmerjenimi informacijami o snemanju, napovedih predvajanja in tudi kakšnim tračem, kar je poskrbelo za stalno zanimanje za nadaljevanko v medijih (pri tem poleg siceršnje priljubljenosti knjige pomaga tudi to, da igra glavno vlogo inšpektorja Tarasa Birse medijem zanimivi igralec Sebastian Cavazza). A ne le to, prva dva dela Jezera so premierno predstavili na sarajevskem filmskem festivalu, nato pa še na ljubljanskem Liffu, kjer sta bili obe projekciji razprodani. Zmanjkalo je vstopnic? Potem jih seveda hočemo.

Celo datum predvajanja prvega dela na televiziji bi težko bolje načrtovali. Ne le, da v zimskem času raje posedamo pred ekrani, tudi glede na vsebino nadaljevanke je bil datum primeren, saj nas v prvem delu prestavijo v zasnežen prednovoletni večer. TV Slovenija je očitno naročila tudi vreme. Minuli konec tedna je bilo namreč bolj praznično kot postavati na dežju med božičnimi stojnicami sedeti doma ter na toplem gledati idilične posnetke zaledenelega Bohinja in silvestrovanja v zasneženi koči. Čeprav je jezero medtem naplavilo strašljivo truplo.

Dober občutek za estetiko, ki ustvarja hlad in temačnost, odlikuje Jezero že od privlačne uvodne špice. Nato se dramatični posnetki idilične alpske pokrajine izmenjujejo z mehkimi toni svetlobe lučk v koči in prizori iz Ljubljane, kamor se Taras po novoletnih praznikih vrne na delo. Z Grajskega griča vidimo brutalistično (in zimsko opustošeno) arhitekturo mesta in tudi veličino obnovljenega gradu. Tako da se zdi zgodba verjetna, a hkrati ne iščemo faktičnih napak, češ da morda kakšna pot ali prizorišče nista prava, saj ne gre za to, da dogajanje poteka prav v resnični Ljubljani ali na kateremkoli drugem resničnem prizorišču.

Potrudili so se tudi, kjer TV Slovenija rada popusti; pri celostni gradnji likov. Sem poleg tega, kaj in kako igralci kaj rečejo – in to je v nadaljevanki ob zvezdniški igralski zasedbi tudi majhnih vlogic ter izvrstnih scenaristih in režiserjih trikrat obkljukano –, spadajo tudi premišljena in dobro izvedena kostumografija, ličenje in pričeske. Na srečo tu Jezero ne zapade ne v pretirani realizem in ne v za lase privlečene videze, zaradi katerih še tako dobre oddaje pustijo vtis, da so narejene šlampasto in zato negledljivo umetne. Verjamemo, da bi se zgodba lahko zgodila v resnični Sloveniji resničnim ljudem, a hkrati nadaljevanka ustvarja svoje kraje in like, svoj svet.

Pisatelju Tadeju Golobu je uspelo zagnati serijo knjig, ki se dobro prodaja, bere in ima resne oboževalce; izšla je že tretja. Ustvarjalcem televizijske nadaljevanke pa izdelek, ki mu ne bi bilo nerodno na nobeni svetovni televiziji. To seveda pravimo po prvem delu.