Pregled leta: Reka ljudi in ljudje v reki

Migracije so letos tudi v Sloveniji dokončno postale stalnica med najpomembnejšimi postranskimi temami za pogovore, prepire, pridobivanje političnih točk in celo za konstruktivne razmisleke. Pričakovano je bilo teh precej manj kot vsega drugega. Nekaj pa jih je vendarle bilo, spodbudila jih je tudi država, recimo ustavno sodišče, in celo politika.

Ustavno sodišče je recimo po dveh letih premisleka razveljavilo zakon o tujcih, ki je določal, da lahko državni zbor v sodelovanju z vlado preprosto razglasi nekakšne izredne migrantske razmere, zapre mejo, neha sprejemati prošnje za azil in brez izjem begunce, ki jim uspe mejo prestopiti, prisilno vrača na Hrvaško. Pohvale vredna odločitev ustavnega sodišča.

Graje vredne pa so razmere na terenu. Slovenska policija, ne glede na to, kako zavzeto zatrjuje, da je zavezana zakonu, je letos še odločneje kot lani omenjeno razveljavljeno zakonodajo dejansko že izvajala v praksi. Meja sicer ni povsem zaprta, Slovenija še sprejema prošnje za azil, a v zelo omejenem obsegu. Tako kažejo podatki. Policija je letos na Hrvaško (prisilno) vrnila 70 odstotkov ljudi, ki jim je uspelo doseči slovensko-hrvaško mejo.

Tudi letos je pri poskusu prečkanja meje v Kolpi utonilo več beguncev (vsaj osem), dva od teh so zaradi neprepoznavnosti in zaradi te otežene identifikacije v Črnomlju pokopali pod nagrobnikoma z napisom »Neznana oseba 1« in »Neznana oseba 2«. Begunci so umirali tudi med skrivanjem pred policijo po slovenskih gozdovih in v hudi nesreči na avtocesti, ko so po naletu avtomobila v zaščitno ograjo iz prtljažnika padli trije begunci, dva pa sta pri tem umrla.

Medtem so se ob meji začele množiti nekakšne obmejne civilne milice za prestrezanje beguncev. Najbolj znana, Štajerska varda, se je v letu dni, odkar je javnost izvedela zanjo in je bil njen vodja Andrej Šiško tudi obsojen za rušenje ustavne ureditve, iz skupine razcapancev razvila v (para)vojaško enoto, ki je v vseh pogledih zelo dobro organizirana. S čisto pravimi uniformami, maketami strelnega orožja in tudi pravim strelnim orožjem. Na vse to se je bila primorana odzvati politika, ki je njene pripadnike in njim podobne dotlej označevala za vaške posebneže. Na hitro je spisala nekaj zakonskih sprememb, na podlagi katerih naj bi za začetek aktivnosti takšnih združenj uvrščali med prekrške. Sledila naj bi uvedba novega kaznivega dejanja. Bomo videli.