Pregled leta: Sprenevedavo zavlačevanje

Pisanje o »dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju« že nekaj časa ni več pisanje o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, torej denimo o tem, da tri zasebne zdravstvene zavarovalnice od nas na leto poberejo za 540 milijonov evrov vplačil, nato pa jih naprej bolnicam in zdravstvenim domovom nakažejo zgolj okoli 480. Ali 60 premalo, kolikor jih gre za najrazličnejše administrativne stroške, plače, provizije.

Prav tako pisanje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja že precej časa ni več pisanje o solidarnosti. Torej o dejstvu, da danes neki upokojenec s 400 evri pokojnine plačuje za to zavarovanje isti znesek kot menedžer z 10.000 evri plače. Vsem v stroki ali javnosti in tudi v politiki je namreč že leta jasno, da je treba dopolnilno zdravstveno zavarovanje ukiniti. In zato je pisanje o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju postalo pisanje o sprenevedanju.

Vladne stranke so v koalicijski pogodbi sklenile, da je treba to zavarovanje ukiniti. Potem je prišel nov minister za zdravje Aleš Šabeder, ki je reformo napovedal za pomlad 2019. Potem jo je premaknil na junij 2019. In potem na jesen 2019. In potem na poletje leta 2020. Temu je sledil ultimat Levice, ki je z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja pogojevala sodelovanje v manjšinski vladi. Sprva so mnoge stranke, tudi minister Šabeder, rekle: Izsiljevali nas pa ne boste. Nakar so se spomnili taktike zavlačevanja: čez dan ali dva je Šabeder dejal, da je ideja Levice super. A ko bi Šabeder moral podpreti njihov predlog, je predstavil alternativni predlog ukinitve dopolnilnega zavarovanja, zaradi česar se je tudi koalicija odločila, da bo predlog Levice zavrnila. Koalicija je ta predlog zagrabila, nato pa je Šabeder po posvetovanju s predstavniki Gospodarske zbornice sporočil, da je to izredno pomembna reforma, ki bi se je bilo treba lotiti bolj »celostno«.

Potem je prišlo do še enega zasuka. Večina koalicijskih strank se je skupaj z Levico presenetljivo odločila, da bo vendarle z nekaterimi dopolnili nadaljevala postopek ukinitve dopolnilnega zavarovanja, kot ga je predlagala Levica. Minister Šabeder je znorel in je želel kar ponuditi odstop, češ, če mu koalicija ne zaupa, bo pa kar odšel. Na njegovo stran so se postavili v strankah, ki navadno zastopajo zavarovalniške interese pred interesi slehernika, to so bile SDS, NSi, SNS in – glej ga, zlomka – tudi DeSUS. Šestnajst let dolga saga o ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se je prevesila v sedemnajsto leto.