27. 12. 2019 | Mladina 52 | Družba
Pregled leta: Leto na internetu
Ključni trendi, ki so letos zaznamovali naše spletno življenje
»Špela me je fotkala, kako nekaj radovedno gledam iz hotelske sobe v Bernu, kjer je bil na voljo tudi daljnogled. Sprva sem sicer res občudoval Eiger, 3970 m, potem pa me je prevzela privlačna atletinja, ki se je ogrevala na bližnjem stadionu.« Predsednik Pahor na Instagramu. (4689 všečkov)
Letos prvič v zgodovini več kot polovica svetovnega prebivalstva uporablja internet, prav tako pa prvič več časa kot pred televizijskimi sprejemniki preživljamo med buljenjem v pametne telefone.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
27. 12. 2019 | Mladina 52 | Družba
»Špela me je fotkala, kako nekaj radovedno gledam iz hotelske sobe v Bernu, kjer je bil na voljo tudi daljnogled. Sprva sem sicer res občudoval Eiger, 3970 m, potem pa me je prevzela privlačna atletinja, ki se je ogrevala na bližnjem stadionu.« Predsednik Pahor na Instagramu. (4689 všečkov)
Letos prvič v zgodovini več kot polovica svetovnega prebivalstva uporablja internet, prav tako pa prvič več časa kot pred televizijskimi sprejemniki preživljamo med buljenjem v pametne telefone.
Leto prepovedi političnega oglaševanja
Twitter je prepovedal sponzorirane objave kakršnihkoli političnih vsebin, Facebook pa še vedno dovoljuje tudi takšne, ki lažejo. Profilom političnih kandidatov, političnih strank, vladnih uradnikov in nekaterih nepridobitnih organizacij je plačljiva promocija vsebine na Twitterju po novem onemogočena. »Doseg političnega sporočila bi moral biti zaslužen, ne kupljen,« so odločitev utemeljili pri Twitterju. Širša javnost je odločitve vesela, številni kritiki pa opozarjajo, da poteza koristi predvsem že uveljavljenim političnim kandidatom in organizacijam, novim pravzaprav škoduje.
Leto podatkovne preganjavice: FaceApp
Ko se uporabniki spleta začnemo zavedati, da tehnološkim velikanom tako rekoč z vsakim klikom strežemo s svojimi podatki, postanemo pazljivi, celo nekoliko paranoični. Tako se je poleti zgodilo ob viralni uspešnosti ruske aplikacije FaceApp, ki naš selfi z digitalno obdelavo »postara« za kakih 40 let: aplikacija je dvignila ogromno prahu, saj naj bi si bila z zvitim drobnim tiskom v »pogojih uporabe« pridržala pravico do privatizacije obrazov uporabnikov oziroma zlorabe njihovih osebnih podatkov. Z rabo aplikacije FaceApp sicer resnično razdajamo pravico do trženja svoje digitalne identitete, a pravzaprav to počnemo tudi z rabo vseh večjih družabnih omrežij, aplikacij in spletnih portalov. Temeljna razlika je ideološka: Zahod je pred aplikacijo FaceApp trepetal zato, ker so jo ustvarili Rusi.
Leto Instagramove opustitve všečkov
Vodilno družabno omrežje Instagram je letos po vsem svetu postopoma uvajalo nov model delovanja, v katerem štetje lajkov, valute vrednostnega sistema družabnih omrežij, skriva pred javnostjo. To je storilo pod pretvezo, da ga skrbi duševno zdravje uporabnikov – štetje všečkov naj bi ustvarjalo družbeni pritisk in povzročalo tesnobo –, številni kritiki pa menijo, da je v ozadju predvsem želja po večjem dobičku od oglaševanja.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.