Spremenimo odnos do živali

V adventnem času so aktivisti za pravice živali pripravili nekaj gverilskih akcij. Za nekaj časa so »zasedli« kmetijo šišenskega kmeta, da bi opozorili na »resničnost tega, kar se dogaja žrtvam živinoreje, in predvsem izzvali miselnost v sedanji družbi«. Nekaj dni za tem so se s podobnimi sporočili ustavili pred klavnico Perutnine Ptuj v Ljubljani.

Gre res za neprilagojeno, razvajeno mladež, rojeno v izobilje, ki se bori za nekakšne ideale, ne zavedajoč se zapletenosti sveta, v katerem živimo?

Še ne tako davno so bili razširjeni cirkusi, kjer so sloni, tigri, opice in druge živali pred občudujočimi obiskovalci zganjali različne vragolije. Temu je sledila iznajdba vodnih parkov, kjer so z izvajanjem trikov namesto kopenskih sesalcev navduševali morski – delfini, orke … Vlogo vseh teh zabaviščnih zanimivosti so sčasoma prevzeli živalski vrtovi, kjer si prekrasne divje živali lahko ogledamo zaprte v kletkah in nekatere med njimi celo dresirane nastopajo za (človeško) občinstvo. Tudi to dejavnost bo sčasoma doletela enaka usoda kot prej omenjene »zanimivosti« – zaton. Takšen odnos do divjih živali je v osnovi napačen. V čem pa je živinoreja drugačna?

Cirkusi in vodni parki ne bi doživeli zatona brez »skrajnega« aktivizma borcev za pravice živali. Tudi s človekovim odnosom do živinoreje, reje živali za zakol, ni oziroma ne bo nič drugače. Še noben civilizacijski napredek ni bil dosežen brez take ali drugačne oblike »pretiranega«, »nesprejemljivega« aktivizma, katerega končni učinek pa je bilo sprejetje višjih norm, ki jih dandanes jemljemo kot nekaj samoumevnega. Tako je bilo z neštetimi boji za pravice posameznih družbenih skupin, celotnih narodov, ras in človeštva nasploh.

Neizbežna sprememba odnosa do (rejnih) živali bo vsekakor pomemben, nujen civilizacijski napredek. Ne zgolj z moralnega in etičnega vidika, ker vse te živali, z redkimi izjemami, poznajo le življenje v trpljenju. Življenje, ki se začne in potem konča z zgodnjo smrtjo zgolj zato, da je celo v najmanjših samopostrežbah na voljo (pre)razkošna ponudba mesa in mesnih izdelkov. Ne torej za civilizacijski napredek zgolj z vidika človekovega odnosa do živali, pač pa tudi ali predvsem z vidika njegovega odnosa do samega sebe in lastnega planeta.

Dvoma namreč ni, da pretirano uživanje mesa ni zdravo. Dvoma tudi ni, da ima čezmerna živinoreja negativne posledice za okolje in podnebje. Da povzroča uničevanje velikih območij naravnega okolja in s tem naravnih habitatov za potrebe paše in predvsem pridelave (rastlinske) hrane za živino. Dejstvo je tudi, da je živinoreja pomemben negativni dejavnik v procesu segrevanja ozračja.

Zaradi procesa spreminjanja človekovega odnosa do živali se bodo prej ko slej začele kazati otipljive posledice za blaginjo ljudi in živali. Tedaj bodo med tistimi, ki bodo v sebi lahko čutili pravo veselje, da so storili nekaj dobrega, tudi omenjeni aktivisti za pravice živali, ki so pred dnevi za nekaj minut nekemu kmetu preprečili vstop v hlev in neuspešno poskušali iz klavnice rešiti vsaj enega piščanca.