Slovenci v evrokraciji

V institucijah EU je razlikovanje med zaposlenimi na podlagi državljanstva prepovedano; načeloma so vsi zaposleni v njih »nadnacionalni« predstavniki, ki morajo upoštevati skupni interes. Hkrati pa morajo biti v skladu s kadrovskimi predpisi uslužbenci EU zaposleni tudi »geografsko uravnoteženo«. V ta namen v evropski komisiji redno izračunavajo nekakšne orientacijske vrednosti, ki so v pomoč kadrovskim službam in povedo, ali v posamezni instituciji oziroma na vodstvenih položajih primanjkuje državljanov iz te ali one države.

Evropska komisija je zadnje poročilo o kadrovskem stanju v institucijah EU pripravila lani poleti in sodeč po teh podatkih bi moral biti v teh institucijah zaposlen odstotek slovenskih državljanov (in denimo 1,6 odstotka hrvaških). Dejansko pa Slovenija – skupaj z drugimi članicami EU, ki so se skupnosti pridružile po letu 2004 – ciljev še vedno ne dosega. Na položajih srednjega menedžmenta, torej v razredih od AD9 do AD12, po 15 letih članstva še zmeraj primanjkuje od 30 do 50 odstotkov kadrov iz novih držav članic. To naj ne bi bilo skrb zbujajoče, saj je »cilj postopno zapolniti vse razrede od spodaj navzgor,« pravijo v komisiji.

Kako gre pri tem zapolnjevanju mest Sloveniji? V prevajalski službi je absolutna rekorderka. Čeprav naj bi tam v skladu z nacionalnimi kvotami delalo 53 slovenskih državljanov, jih je zaposlenih 72. Deloma je to seveda razumljivo, saj imajo prevajalci v slovenščino skoraj toliko dela kot prevajalci v nemščino, ki jih je skupaj okoli 150. Povsem drugačno je razmerje v razredih od AD5 naprej. Razred AD5 je navadno vstopen za tiste z univerzitetno izobrazbo. Komisija poroča, da se je za ta vstopni položaj od leta 2010 do 2017 potegovalo 2475 slovenskih državljanov, izbranih pa jih je bilo le šest, kar je eden izmed najslabših rezultatov.

Da bi Slovenija dolgoročno zapolnila kvote, bi jih po izračunih komisije moralo biti zaposlenih vsaj 14. Hrvaški državljani so bili recimo enkrat uspešnejši od slovenskih in so kvoto celo presegli, od 4239 prijavljenih na razpise jih je službo dobilo 26. Tako tudi še naprej primanjkuje slovenskih državljanov na višjih položajih, od AD5 do AD8, kjer je recimo zaposlenih 50 Slovencev in kar 93 Hrvatov, kar je tudi v relativnem smislu, glede na velikost obeh držav, boljši rezultat.

Rekorderji v menedžmentu EU sicer niso Nemci ali Francozi, ampak Belgijci; teh je na vseh položajih od tri- do petkrat preveč.

Številni pa so se prejšnji teden razveselili novice, po kateri sodeč je tokrat med člani kabineta nove predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen prvič najti slovensko državljanko, to je Mary Veronica Tovšak Pleterski, ki bo opravljala naloge ekonomske svetovalke. Mary Veronica Tovšak Pleterski je bila med slovenskim predsedovanjem Svetu EU v prvi polovici leta 2008 namestnica stalnega predstavnika Slovenije pri EU. V ekipi von der Leynove je sicer še ena slovenska državljanka, asistentka predsednice komisije Alisa James, Maja Kocijančič pa je v kabinetu komisarja za širitev Oliverja Varhelyija pristojna za komunikacijo ter za Severno Makedonijo in Albanijo. Jasno seveda je, da so slovenski državljani močno zastopani v ekipi evropskega komisarja Janeza Lenarčiča, pristojnega za krizno upravljanje. Tam jih je skupaj pet. Trije so člani kabineta: vodja kabineta Matjaž Malgaj, ki je bil tudi šef kabineta nekdanjega komisarja Janeza Potočnika, osebna asistentka Mateja Munda in Tina Štrafela, dosedanja tiskovna predstavnica na slovenskem veleposlaništvu pri EU, ki je pristojna za komunikacijo.

Marjan Šarec je te dni za portal Siol. net dejal, da se mreža Slovencev, zaposlenih v EU, povečuje. »To smo zdaj nekoliko popravili, imamo svoje ljudi, eno gospo v kabinetu Charlesa Michela, imamo tudi svetovalko v kabinetu Ursule von der Leyen.« Kakšna bo dejanska moč Slovenije v bruseljski birokraciji, pa bomo še videli.