Negotova prihodnost stolnice Notre-Dame

Prireditve, povezane z božičnimi prazniki, ob koncu minulega leta prvič od časov francoske revolucije niso potekale v pariški stolnici Notre-Dame, ki je bila poškodovana v požaru aprila lani. Maša na božični večer je potekala v bližnji cerkvi Saint-Germain l’Auxerrois, župnik katedrale Patrick Chauvet, ki je dejal, da ga zaradi tega »boli srce«, pa je sporočil, da prihodnost cerkve Notre-Dame, katere prenova se bo najverjetneje začela šele leta 2021, ostaja negotova. Gradbeni oder, ki so ga postavili še pred požarom, se namreč utegne podreti na njene oboke. »Možnost, da bomo obnovo katedrale lahko začeli brez posledic, je 50-odstotna,« pravi Chauvet, »50 odstotkov možnosti pa je tudi, da gradbeni oder pade na tri izmed obokov, to pomeni, da je stavba še vedno zelo ranljiva.« Poleg tega se je v požaru sprostilo na tone strupenega svinčevega prahu, ki še vedno ni v celoti odstranjen in bi lahko pomenil nevarnost za obiskovalce.

V stolnici so pred požarom, ki je uničil njen koničasti zvonik in močno poškodoval streho, potekala obnovitvena dela. Skozi zadnji del stavbe je bilo napeljanih okoli 50 tisoč cevi za gradbeni oder in nekatere od njih so se ravno tako poškodovale v požaru. Odstranjevanje teh cevi, ne da bi v cerkvi povzročili dodatno škodo, bo eno najtežjih del pri prenovi. Sploh ker Notre-Dame nima več strehe, ki bi stabilizirala masivno kamnito strukturo, in tako vsa njena teža sloni na tistih obokih, ki v požaru niso bili poškodovani.

»Gradbeni oder moramo pred začetkom prenove v celoti odstraniti,« je razložil Patrick Chauvet. »Ko bo to narejeno, je treba ponovno ugotoviti, v kakšnem stanju je stavba, in preveriti, koliko gradbenih kamnov je treba odstraniti ali zamenjati.« Po začetku prenove, predvidene za leto 2021, bodo potrebna še tri leta, preden bodo lahko obiskovalci spet vstopili v cerkev. Predsednik Emmanuel Macron si želi, da bi bilo to leta 2024, ko bo Pariz gostil poletne olimpijske igre, vendar strokovnjaki pravijo, da je vprašljivo, ali je ta rok realističen, saj bo prenova, za katero so zbrali skoraj milijardo evrov (od tega je 200 milijonov na primer prispeval Bernard Arnault, najbogatejši Francoz, ravno toliko podjetje L’Oreal, sto milijonov pa naftni gigant Total in Francois-Henri Pinault, lastnik modnega konglomerata Kering), najverjetneje trajala dlje kot tri leta.

Medtem so pariški tožilci ugotovili, da je bil požar v katedrali najverjetneje posledica malomarnosti. Uvodna preiskava je zajela okoli 1200 dokazov in pogovore z več kot sto ljudmi in je pokazala, da požar ni bil nameren in da je ogenj povzročila banalnost, kot je odvržen cigaretni ogorek ali pa napaka na električni napeljavi. Preiskava se nadaljuje.