Razveljavljena obsodba kolaboranta in domobranskega generala Rupnika

Vrhovno sodišče je razveljavilo obsodbo zoper domobranskega generala Leona Rupnika, na podlagi katere so ga zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem septembra 1946 usmrtili pod Golovcem

Več kot 70 let po tem, ko je vojno sodišče 30. avgusta 1946 domobranskega generala Leona Rupnika obsodilo na smrt s streljanjem, je slovensko vrhovno sodišče sprejelo sklep o razveljavitvi te sodbe, poroča časnik Dnevnik. 

Rupnik je bil po zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo s še nekaterimi soobtoženimi po koncu druge svetovne vojne obsojen zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem po enajstih točkah obtožnice. Nekdanji avstroogrski in starojugoslovanski vojaški častnik se je pred vojnim sodiščem znašel zaradi svoje vloge med drugo svetovno vojno, ko je bil proti koncu vojne celo vodja slovenskih domobrancev, ki so kolaborirali z nacistično nemško vojsko, torej okupatorjem slovenskega oziroma jugoslovanskega ozemlja. 

Leon Rupnik je po koncu vojne skupaj z domobranci in nemškimi vojaki pobegnil v Avstrijo in se predal Britancem, ti pa so ga v začetku leta 1946 vrnili v Jugoslavijo.

Leon Rupnik je po koncu vojne skupaj z domobranci in nemškimi vojaki pobegnil v Avstrijo in se predal Britancem, ti pa so ga v začetku leta 1946 vrnili v Jugoslavijo.

Po poročanju Dnevnika naj bi se na vrhovno sodišče po neuradnih informacijah obrnil Rupnikov potomec, ki je v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjeval, da je tedanje sodišče v sodnem procesu zakrivilo več kršitev. Sodbi, ki je botrovala Rupnikovi usmrtitvi, je prek pooblaščenke očital, da ni ustrezno obrazložena, da so nekateri razlogi za obsodbo v nasprotju sami s seboj, da so Rupniku kršili pravico do obrambe in da postopek pred vložitvijo obtožnice ni bil izveden postopkovno pravilno. V sodbi naj bi bilo po mnenju pritožnika sporno tudi, da očitana dejanja niso bila pravilno pravno opredeljena in da ne vsebujejo vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja.

Ob vprašanju pomanjkljive obrazložitve se sodniki niso strinjali s stališčem vrhovnega državnega tožilstva, ki je opozarjalo na dejstvo, da je Rupnik očitana ravnanja priznal, in da v primeru priznanja krivde sodba ne potrebuje obrazložitve o njegovi krivdi. V Dnevniku dodajajo, da so vrhovni sodniki poudarili, da je tako danes, tedaj pa veljavna zakonodaja ni poznala postopka o priznanju krivde in bi sodišče njegovo krivdo moralo v celoti obrazložiti.

»Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa mora pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Povsem jasno je, da bi prav tako, kot bi morali propasti vsi ostali evropski narodi, če se ne bi ob strani Nemčije borili proti svojim zunanjim in notranjim sovražnikom, propadel tudi mali slovenski narod, če ne bi zedinjen in trden izpolnil svoje evropske dolžnosti in obveznosti.« 

Leon Rupnik leta 1944 med govorom v Ljubljani 

Vrhovni sodniki so se z zahtevo za varstvo zakonitosti delno strinjali, piše Dnevnik. Rupnikova obsodba zato ni bila v skladu s tedanjimi pravnimi načeli, vrhovni sodniki pa so jo v celoti razveljavili, saj je Rupnikovo ravnanje predstavljalo eno kaznivo dejanje z različnimi (enajstimi) izvršitvenimi oblikami.

Sodišče je ob razveljavitvi tudi odločilo, da se primer vrne na ljubljansko okrožno sodišče, ob čemer je novinar v Dnevnikovem članku spomnil, da je tožilstvo pred leti, ko je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo razvpitega škofa Gregorija Rožmana (kot civilistu mu ne bi smeli soditi pred vojaškim sodiščem), nato samo umaknilo obtožnico.

Spomniti velja tudi na Rupnikov govor leta 1944 v Ljubljani na protikomunističnem shodu v podporo domobranstvu in ubogljivemu odnosu do Nemčije. Domobranski general Leon Rupnik je takrat rjovel: »Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa mora pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Povsem jasno je, da bi prav tako, kot bi morali propasti vsi ostali evropski narodi, če se ne bi ob strani Nemčije borili proti svojim zunanjim in notranjim sovražnikom, propadel tudi mali slovenski narod, če ne bi zedinjen in trden izpolnil svoje evropske dolžnosti in obveznosti.« Med pomembnejšimi gosti so bili na tem shodu še ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, nemški konzul dr. Müller, zastopniki nemške vojske, nemški upravni svetovalec pri pokrajinski upravi Hermann Doujak, podpolkovnik in vodja za propagando tisk in kulturo Erich Bade ter zastopnik skupinskega vodje in SS generala Erwina Rösenerja.

3p-NoQqPBg0

PREBERITE TUDI:

• Boj za reinterpretacijo se nadaljuje. Na nedeljski proslavi v spomin domobranskim žrtvam v Šentjoštu. POVEZAVA >>
• Škofova vloga. Nedvoumno in jasno je dokazano, da je škof Rožman 12. septembra 1942 italijanskemu generalu Robottiju izročil spomenico z zahtevo po ustanovitvi protipartizanskih enot. POVEZAVA >>
• "V belo gardo so novačile župnije." Intervju: Stane Kirn, nekdanji domobranec. O tem, kako so nastale domobranske enote in kdo jih je organiziral. POVEZAVA >>
• Črna roka. Iz zgodovinskega spomina izbrisana morilska organizacija slovenskega domobranstva. POVEZAVA >>