Svetovalna oddaja, v kateri raje plešejo kot postavljajo podvprašanja

»Kakšni izzivi v novem letu čakajo Zvezo društev upokojencev Slovenije?« se je v torek vprašala Ana Tavčar Pirkovič, voditeljica oddaje Dobro jutro na TV Slovenija. Že naslednji trenutek smo se lahko prepričali, da nobeni, ki jih ne bi veselo premostili. Predsednik Zveze Janez Sušnik se je navdušeno pridružil voditeljici, ki je zaplesala ob taktih uvodne pesmi oddaje: »Dobro jutro, življenje, lahko noč, negativa. Kaj bo jutri, ne vem, ta moment tukaj šteje. Dobro jutro, veselje, lahko noč, slabe misli, generacija poje, nosi nas tale ritem,« sta se živahno zavrtela v nov dan.

In z njima Slovenija, ali pa se nam je ob tem prizoru zavrtelo vsaj v glavi. Jutranji možgani, sploh pa tisti, ki so nevajeni takšnih vragolij oddaje Dobro jutro, so težko sprocesirali, čemu ob 8.10 uri ta ples z gostom, ki je bil predstavljen kot strokovni svetovalec. Je to enostavno bizarno in nepotrebno? Ali pa je simpatično in o tem dvomimo le tisti, ki nismo rekli lahko noč negativi? Potem se spomnimo, da je na televiziji dovoljeno vse, da le animira gledalce, čeprav gre za nacionalno televizijo in za oddajo, ki se predstavlja kot svetovalna.

A po razburljivem uvodu je dinamika v vsebinskem delu svetovanja izpuhtela. Sušnik, ki sicer v oddaji svetuje upokojencem vsak prvi torek v mesecu, je po vprašanju voditeljice, kaj je novega za upokojence v tem letu, govoril brez prekinitve skoraj neskončno. Ura na zaslonu je sicer pokazala, da od 8:12 do 8:17. Za pogovorno oddajo je to nenavadno, gledljivo bi bilo le, če bi šlo za izjemno profesionalno pripravljeno prezentacijo. Tako pa smo se izgubljali v klobčiču informacij, v katerem so se prepletali zakonodajni termini, dosežki in interesne usmeritve društva kot zastopnika upokojencev ter odmerni odstotki pokojninskih osnov. Nismo dobili občutka, da Sušnik ne ve, o čem govori, nasprotno, videti je bilo, da sta tako on kot voditeljica vedela, katerih žgočih tem in zakonov se bo dotaknil, tudi takšnih, ki so še v debati. Le mi smo težje spremljali, kaj želi povedati. Namesto da bi voditeljica priskočila na pomoč tako njemu kot nam s kakšnim podvprašanjem, prošnjo za pojasnilo, smo se na koncu spraševali, ali je 20 minut oddaje na nacionalki namenjenih za platformo predstavnika interesnega združenja.

K razbitju monotonije so pripomogli klici gledalcev. Vrh in dno hkrati je oddaja dosegla, ko je eden od njih zahteval pojasnilo, zakaj pri nas dobiva penzijo Rade Šerbedžija, kar je slišal od Jelinčiča. »Samo to me zanima. Kdo je to dovolil, kaj je on naredil za Slovenijo?«

Če je režija presodila, da je to vprašanje primerno za v eter, je mogoče predpostavljati, da bi spustila tudi vprašanja, kako primeren je Sušnik za nastop na nacionalni televiziji. Samo iz lanskega leta se spomnimo očitkov iz območnih in pokrajinskih društev upokojencev, da Sušnik deluje avtoritarno in protipravno, da jim hoče odvzeti sredstva, pa vse do tega, da je izključil Mestno zvezo upokojencev Ljubljane iz Zveze društev upokojencev Slovenije zato, da bi izločil svojo konkurenco pri volitvah predsednika. Sklepamo, da to ni nikogar zanimalo, tako kot volilni svet Zveze očitno pred nekaj leti ni bil šokiran nad njegovo izjavo o gradnji begunskega centra: »V Šenčur ta zadeva ne paše. Ker za to ni možnosti. Možnosti so drugod. Po opuščenih kasarnah, vojska ima ogromno prostorov, kamor jih lahko namesti. Ne pa tukaj med civiliziran svet.« Dobro jutro, veselje!