AKA Neomi: Beautiful Disasters

+ + + +

Ljubljanska zasedba AKA Neomi na novi plošči zveni precej drugače kot zasedba Neomi na prvencu Poglej, ki je izšel pred osmimi leti. Lahkotni, igrivi indie pop je takrat zvenel, kakor da je bil ukrojen za (pogosto) radijsko predvajanje, sofisticirani pop z nove plošče pa že na prvi posluh nagovarja nekoliko bolj izbrano občinstvo. To ne pomeni, da se je zasedba odpovedala hitro všečni, spevni senzibilnosti s prvenca, se pa zdi, da bi se razpoloženjske nove skladbe v koncertni različici udobneje počutile v intimnem ozračju kakšnega jazzovskega kluba kot pa na velikih odrih pred evforično množico. Čeprav zasedbi niti ti niso tuji. Pred tremi meseci je denimo ogrevala občinstvo pred nastopom Róisín Murphy na Gospodarskem razstavišču in morda ni naključje, da nekaj skladb s plošče Beautiful Disasters zveni, kot da so bile posnete v studiu priljubljene irske elektropop dive, resda z melanholičnim podalpskim makeoverjem.

Ne, zasedba AKA Neomi ni začela delati nafankiranega, diskoidnega elektronskega popa. Primerjava z Murphyjevo tukaj meri na njene (novejše) glasbene avanture s producentskimi mojstri z elektronskim, pop in jazzovskim rodovnikom. Spet ne po naključju. Saša Vipotnik, pevka, avtorica pesmi in edina stalna članica zasedbe AKA Neomi, je podobo novih skladb izoblikovala skupaj s producentom in kitaristom oziroma multiinstrumentalistom Mariem Babojelićem, ta pa s svojimi raznovrstnimi žanrskimi izkušnjami nedvomno ustreza profilu sodelavcev Murphyjeve. No, še pomembneje je, da povsem očitno ustreza tudi zrelejši izpovednosti skladb s plošče Beautiful Disasters, v katerih Vipotnikova s precejšnjo ranljivostjo in včasih kritično razmišlja o svojih intimnih hotenjih (in travmah). Ja, tematika novih pesmi, barva glasu in opojna, baladna interpretacija Vipotnikove v subtilnih, zračnih komornih pop aranžmajih najdejo tako rekoč idealnega partnerja, ki raje kot na zapovedi najnovejših mainstreamovskih trendov – tem se sicer ne izogiba – stavi na žanrsko neobremenjenost in songwritersko zrelost.

Kaj to pomeni za fene prvenca zasedbe? Minimalistična zvočna podoba in kompleksna razpoloženjskost novih skladb – pod površjem katerih se sicer skrivajo zvedave producentske domislice – bo za marsikoga verjetno precej zahteven zalogaj. Zato tudi ne gre pričakovati, da bodo skladbe reden gost na radijskih valovih, vsaj ne v najbolj poslušanih terminih, čeprav bi za to najprej lahko okrivili naše odgovorne radijce. Toda zasedba AKA Neomi na to verjetno niti ni računala. Namesto tega je posnela ambiciozno ploščo, s katero suvereno predstavi novo poglavje v svojem ustvarjanju, ki je zorelo minulih osem let. Upamo, da na tretjo ploščo ne bomo čakali naslednjih osem.