13. 1. 2020 | Kultura
Osamljenost v dobi družabnih omrežij
Zgodba o ljubezni, hrepenenju in osamljenosti v vzporednem svetu
Od 16. januarja bo v kinematografih na ogled drama Moj najboljši profil, v kateri Juliette Binoche igra uspešno profesorico v srednjih letih, ki se ujame v svet družabnih omrežij, kjer je meja med lažmi, sanjami in resničnostjo popolnoma zabrisana. Film, ki je nastal po romanu Camille Laurens, je režiral Safy Nebbou.
Claire Millaud je privlačna profesorica pri petdesetih letih in mati dveh otrok. Njeno razmerje z mlajšim fotografom Ludom je vse prej kot idealno, zato se odloči, da bo za njim vohunila. Na družbenem omrežju Facebook si ustvari lažni profil in postane Clara, mlado in lepo štiriindvajsetletno dekle. Ludov prijatelj Alex se nemudoma zaljubi vanjo in jo želi spoznati, a si Claire vedno izmisli nove izgovore, da bi ga obdržala na razdalji. Njena služba in otroka se postopoma vse bolj umikajo v ozadje, medtem ko se predaja skušnjavam vzporednega sveta. A le dokler se oba svetova dokončno ne prepleteta, nastali spor pa začne ogrožati življenje, kakršno je poznala do tedaj.
"Roman se vrti okoli teme identitete. Laži, prevare, resnica, manipulacije in ljubezen: to so mikavne sestavine tega pripovednega labirinta. Poleg romantičnega vidika, ki vključuje številne pomežike žanru trilerja, ima roman seveda tudi močno družbeno razsežnost. Med branjem sem takoj pomislil na film Rašomon Akire Kurosawe, v katerem vsak pove svojo verzijo zgodbe, ter na Hitchcockovo Vrtoglavico z Jamesom Stewartom, ki se zaljubi v fantomsko žensko. Na misel so mi prišli še Marivauxova komedija Les Fausses Confidences in Nevarna razmerja Choderlosa de Laclosa, pa tudi Borges in Pirandello.
Claire poskuša svoj notranji konflikt razrešiti tako, da postane nekdo drug. Najbolj se me je dotaknil njen položaj nevidne ženske, tako značilen za ženske po petdesetem letu. A moj namen ni bil odprt napad, problema se nisem hotel lotiti na nož, militantno. Zame je Claire nekakšna ‘antijunakinja’, kompleksna in protislovna obenem. Njena tragična razsežnost je obarvana z destruktivno krivdo. Vendar ponižanje in bridkost premaga z uresničevanjem svoje življenjske sile skozi drugo, izmišljeno žensko. Rad bi citiral Antonionija s stavkom, ki je tudi v romanu Camille Laurens: ‘Ljubezen pomeni živeti v domišljiji drugega.’ Hotel sem spregovoriti o ljubezni skozi fantazijo te zapletene ženske", je zapisal režiser.
Safy Nebbou je kariero začel kot igralec in gledališki režiser. Prvi celovečerec Le cou de la girafe je posnel leta 2004. Sodeloval je z igralkami in igralci, kot so Sandrine Bonnaire, Catherine Frot, Gérard Depardieu in Benoît Poelvoorde. Moj najboljši profil je njegov šesti celovečerec.
ybk3gOGUTBg
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.