VIDEO: Ljubljana, mesto žensk?

Kratki dokumentarni film, v katerem avtorice Ana Čigon, Teja Reba, Leja Jurišić in Barbara Kapelj opozarjajo, da spomenikov namenjenih ženskam takorekoč ni

V javnem prostoru se s spomeniki in obeležji slavi zelo ozek spekter zgodovine, iz katere so izključene tako ženske kot tudi mnoge druge družbene skupine. Kratki dokumentarni video Ljubljana mesto žensk, v katerem avtorice Ana Čigon, Teja Reba, Leja Jurišić in Barbara Kapelj opozarjajo, da spomenikov namenjenih ženskam takorekoč ni, si lahko do 28. januarja ogledate na skupinski razstavi Transgresija? v Kinu Šiška, ki predstavlja izbor desetih del iz arhiva Postaje DIVA.

Dela so nastala v različnih časovnih obdobjih in v različnih kontekstih, kljub raznolikosti pa jih lahko postavimo v dialog in povežemo na treh ravneh. Vsa dela so umeščena v urbani prostor Ljubljane in njenih mestnih robov. Povezujejo jih specifične rabe zvoka v dialogu z vizualnim, predvsem pa jim je skupno preizkušanje meja in kršenje pravil.

Dve deli dokumentirata začasne zasedbe specifičnega javnega prostora in spremembe njegove uporabnosti. Danilo Milovanović uporablja video za dokumentacijo svojih intervencij v javne urbane površine, s katerimi na preprost in zabaven način komentira urbanistične in ekonomske (zlo)rabe prostora. Video Roundabout Park (Park v rondoju, 2017) prikaže začasno apropriacijo javnega prostora znotraj rondoja pri Žalah.

Sašo Sedlaček je avtor več projektov, ki obravnavajo sodobno tehnologijo, potrošništvo in z njima povezano problematiko smeti. V enem izmed zgodnjih del, ki je nastalo še v času študija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), dokumentira javno akcijo z naslovom Piknik na deponiji (2004). 

Soočanje človeškega telesa s prostorskimi zamejitvami na poetičen način obravnava plesni video Maje Slavec Revaluation (Revaluacija, 2008). V njem avtorica prikaže pogled z vrha stavbe na pločnik, skozi navidezni okular, ki hkrati omejuje prostor gibanja plesalke (Ajda Es).

Transgresivno gibanje, ki ga prav tako definirata prostor in zamejen pogled, predstavi Nika Ham v delu Videospot (2019). Sestavljen je iz posnetkov nadzornih kamer v Moderni galeriji, kjer umetnica dela kot čuvajka razstav. Posnetki so zabeležili njeno igrivo interakcijo s prostori in razstavljenimi umetninami v času, ko v galeriji ni obiskovalk in obiskovalcev.

Terenski posnetki zvoka, ki se prepletajo z vizualnimi posnetki, so bistveni za dve deli, v katerih ozvočeni arhitekturni in mobilni elementi postanejo začasna glasbila. Neža Jurman (Nez Pez) s potiskanjem rolke po različnih mestih raziskuje urbano okolje in pri tem ustvarja zvočno-vizualne zapise. Rolko je predelala v improviziran instrument, ki spominja na električno kitaro. V videu Pez Pushing (Ljubljana) (Pez potiska (Ljubljana), 2017) s potiskanjem rolke sproža vibracije strun in ustvarja električni zvok.

Ozvočena kovinska konstrukcija mostu pri Bizoviku in njegove video podobe pa so bili izhodiščni elementi za avdio-vizualni performans, ki so ga leta 2008 v organizaciji kolektiva CodeEp (poznejši MoTA Muzej tranzitornih umetnosti) z živo elektronsko manipulacijo zvoka in videa v Kinodvoru izvedli umetniki Jodi Rose, Cym, Luka Prinčič in Luka Dekleva. Predstavljena je krajša editirana verzija performansa Singing Bridges Bizovik (Pojoči mostovi Bizovik, 2008).

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je družbene norme rušila večmedijska skupina Borghesia. Videospot A.R. (1985, avtorja: Zemira Alajbegović, Neven Korda) je del kompilacije glasbenih spotov z naslovom Tako mladi, ki je izšla kot prva videokaseta v širši regiji Jugoslavije pri Založbi FV. Naslov sta začetnici pesnika Arthurja Rimbauda, mladostnega upornika proti meščanski družbi in moralnim normam.

Novejši videospot Among the Lull (Med zatišjem, 2015), ki ga je za elektronsko glasbeno skupino Your Gay Thoughts režirala Katarina Rešek (KUKLA), prikazuje mlada dekleta, ki prosti čas preživljajo v ljubljanskem blokovskem naselju. Stereotipne spolne vloge so premešane, opolnomočena dekleta se obnašajo tipično fantovsko in prevzemajo pobudo tako na igrišču kot na plesišču.

Feministični deli na razstavi s pomočjo digitalne manipulacije in s transgresivno performativno gesto razbijata spone patriarhalne družbe. V videu Ljubljana, mesto žensk (2013, video je del širšega projekta Hodim za tabo in gledam te) avtorice Barbara Kapelj, Teja Reba, Leja Jurišić in Ana Čigon naključnim ljudem na ulici postavljajo preprosto vprašanje: Kateri ženski bi postavili spomenik? Njihovi odgovori odražajo dejansko družbeno stanje, kjer je emancipacija zgolj navidezna, saj v javnem prostoru in spominu (še vedno) ni veliko prostora za ženske in njihove dosežke. Video z digitalno manipulacijo posnetkov nekaterih spomenikov vsaj na simbolni ravni popravlja zgodovinsko krivico.

Jk87v2iAEPw

Video Pissing (Uriniranje, 2002) avtoric Martine Bastarda, Nataše Skušek in Mateje Ocepek prikaže na prvi pogled vulgarno, a predvsem humorno performativno gesto stoječega uriniranja na zasneženem mestnem obrobju, ki prevprašuje sprejemljiva obnašanja v javnosti, pripisana posameznemu spolu.

Preberite si tudi:

- »Ženske ulice« v manjšini