Brez arhiva (drugič)
Zakaj bo imelo zapiranje arhiva negativne posledice?
V prejšnji številki Mladine smo pisali o namenu RTV Slovenija, da uvede možnost gledanja arhiva le za en teden nazaj za vse vsebine. Arhiv, starejši od sedmih dni, naj bi bil v prihodnje dostopen samo pod posebnimi pogoji, vendar ti v odgovoru, ki smo ga prejeli, niso bili navedeni. Če bodo pogoji dostopnosti podobni kot za dostopanje do vsebin v fizičnem arhivu RTV Slovenija, to pomeni, da bodo na voljo le izjemno omejenemu številu posameznikov, do tega pa bo vodil verjetno dolgotrajen birokratski postopek.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
V prejšnji številki Mladine smo pisali o namenu RTV Slovenija, da uvede možnost gledanja arhiva le za en teden nazaj za vse vsebine. Arhiv, starejši od sedmih dni, naj bi bil v prihodnje dostopen samo pod posebnimi pogoji, vendar ti v odgovoru, ki smo ga prejeli, niso bili navedeni. Če bodo pogoji dostopnosti podobni kot za dostopanje do vsebin v fizičnem arhivu RTV Slovenija, to pomeni, da bodo na voljo le izjemno omejenemu številu posameznikov, do tega pa bo vodil verjetno dolgotrajen birokratski postopek.
Dr. Boris Vezjak, medijski analitik in profesor na Filozofski fakulteti v Mariboru, opozarja, da je »že res, da sprememba ne bo preprečila dostopa do vsebin ali ogrozila arhiva, vendar pa omejevanje dostopa pomeni specifično negacijo v zakonu zapisane naloge javnega servisa, da razširja svoje programe, oziroma zapovedi o dostopnosti programskih vsebin čim širšemu krogu državljanov«. Zakon o RTV SLO žal navaja tudi to, da so posnetki iz arhivov za komercialne ali nekomercialne namene dostopni javnosti »ob plačilu sorazmernih stroškov njihovega razmnoževanja«. Glede na letošnje načrte bo predvidoma treba za dodaten dostop do priljubljenih vsebin na primer po dvotedenskem dopustu plačati nekaj več kot zgolj naročnino.
Vezjak še opozarja, da »bi odločitev najbolj neposredno prizadela poklicno delo nekaterih profilov (novinarji, znanstveniki in raziskovalci različnih profilov), če ne omenjamo vseh državljanov, plačnikov RTV-prispevka«. Glede na količino že zbranih informacij na enem mestu bi bila izjemna škoda, če bi se možnost izobraževanja in obveščanja, ki ju zagotavlja ta javni zavod, omejila zgolj zato, da bo začel delovati bolj profitno.
TV SLO je kot primer medija, ki takšno omejevanje že izvaja, navedla BBC, Vezjak pa pravi, da sklicevanje na tujo prakso »ni vedno najbolj smiselna in argumentirana pot, zato bi smeli pričakovati dovolj obsežno javno in strokovno razpravo pred sprejetjem takšne odločitve, dogovoriti pa se je treba tudi o načinu dostopanja, pogojih in rokih, v katerih bo neka vsebina na uporabnikovo zahtevo na voljo«.
Ministrstvo za kulturo žal za zdaj še ni našlo časa, da bi povedalo, kaj si misli o (nepotrebnem) zapiranju arhiva.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.